Alzheimer caffe – Demenca v domačem okolju
Tretje srečanje z naslovom Alzheimer caffe, ki je potekalo v četrtek v Knjižnici Domžale, že počasi postaja tradicionalno. Gre za novo obliko pogovorov o demenci, ki ga izvaja Knjižnica Domžale v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale.
Tema tokratnega srečanja je bila bolj praktične narave in sicer Demenca v domačem okolju, kjer je bila gostja Mateja Berčan, mag. zdravstvene nege, ki opravlja delo patronažne sestre in se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z dementnimi bolniki. Pogovor z gostjo je vodila Cveta Zalokar Oražem. Zanimanje za tovrstno tematiko je bilo tudi tokrat izredno veliko, saj je bila dvorana domžalske knjižnice polna do zadnjega kotička.
Ko dementno obolenje pri bolniku napreduje do te faze, da ne more več samostojno živeti, takrat za svojce postane zelo obremenjujoče, saj dementni bolnik postane odvisen od tuje pomoči. Svojci se za pomoč patronažnih sester ponavadi odločijo takrat, ko nastopijo težave z osebno higieno bolnikov. Berčanova je povedala, da se pogosto svojci ne zavedajo, da nekatere stvari v hiši, ki so do sedaj funkcionirale – služile svojemu namenu, naenkrat postale ovira pri gibanju in lažji oskrbi bolnikov. Npr. banjo je bolje zamenjati za tuš z oprijemali, saj se pogosto zgodi, da s težavo izvlečejo bolnika iz banje. Potem so tu pragovi, preproge, ki so lahko ovira za starejše in so razlog za mnoge padce.
Veliko težav je z tudi z osebno higieno. Za lažjo oskrbo obstaja več različnih pripomočkov. Na voljo so planice za odrasle, ki pa jih bolniki pogosto zavračajo. Zato obstajajo tudi hlačne planice, imenovane Mobike, v katerih so vložki. Prav tako se mnogi starejši bojijo umivanja, predvsem glave, zato obstaja tudi posebna krpa, za suho umivanje. Prav tako se za bolnika, da dobiti klasično bolniško posteljo, ki ima nastavljiv vzglavnik.
Težava pri dementnih bolnikih je tudi prehrana. Nekateri nimajo občutka, kdaj je tista prava mera. Spet drugi, ostanke hrane spravijo npr. v žepe in hrano pojedo kasneje, tudi po nekaj dnevih.
Med drugim je Berčanova prebrala tudi pismo svoje kolegice, kjer ji je opisala svoje soočanje z boleznijo demence njene mame. Med drugim je izpostavila, da demenca zelo boli in uničuje družinsko harmonijo. Ni vedela kaj je demenca, dokler ni postala mama svoji mami. Ko je bilo po desetih letih bolezni že tako hudo, jo je dala v dom upokojencev. Sama je takrat dobila občutek krivde, ki pa je kmalu nato izginil, saj se je zavedala, da je njena mama v dobrih rokah in da jo lahko vsak dan obišče, sama pa je bila razbremenjena težkega tovora, ki ga je nosila deset let.
Na vprašanje kako se soočiti z agresivnimi izpadi pri dementnem bolniku, je Berčanova povedala, da ima vsak človek za sabo neko zgodbo in da je potrebno do vsakega pristopiti drugače. V primerih agresivnosti in razdražljivosti predlaga umirjen pristop. Najbolj pa ga bodo umirili domači, saj ga najbolje poznajo. Ko sama obišče bolnike in če so slučajno takrat bolj razdražljivi, prične z vprašanji o njihovem otroštvu. Takrat se vsa stvar umiri.
Na koncu lahko rečemo, da so takšni pogovori, ki se odvijajo v okviru srečanj Alzheimer caffe, več kot dobrodošli, saj je demenca bolezen, ki ne prizadene samo bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. Naslednje srečanje z naslovom Alzheimer caffe – pogovori o demenci, bo potekalo v četrtek 25. aprila 2013, ob 17.00 uri v Knjižnici Domžale. Na četrtem srečanju, namenjenem vsem, ki se srečujejo z boleznijo demence, bo gostja Radojka Kobentar. Tema tokratnega druženja nosi naslov Življenjska aktivnost: prehranjevanje, pitje in izločanje.
Več o demenci in soočenju z njo, pa si lahko preberete TUKAJ.