Žalostno: Na Viru so se pogrebci z objokano nevesto poslovili od pusta

Tudi letošnji, marsikje precej podaljšani pustni teden, se je končal brez hujših pretresov, pa vendar so se tudi najmogočnejši rogovileži pred pepelnično sredo simbolno, marsikje pa tudi zares, spremenili v pepel. Tak pogrebni ceremonial so pripravili tudi člani Pustne sekcije Striček iz Vira, ki so letos izjemoma zaradi snega zažgali pusta pod znamenitim Saharskim hribom na Viru.

Pust, ki je kriv za vse tegobe človeštva, je kljub objokani nevesti, žrtvoval svoje življenje in s tem naredil tako dobro gesto, da so pogrebci od veselja ob zvokih glasbe benda, ki je z veselo glasbo spremljal žalno slovesnost, celo zaplesali. Letos ima pust še en greh več, saj namesto, da bi zimo spodil iz naših krajev, jo je rogovilež raje privabil. Šteje se mu v dobro edino to, da bodo otroci imeli kak dan veselja več, saj so bili decembra in januarja prikrajšani za norčave igre na snegu. Pod taktirko predsednika Petra Kosca-Pipija, nadvse prizadevnega predsednika društva, se je z sežigom za vse krivega pusta, izteklo obdobje veseljačenja in norčavega obnašanja, kakor se mora in je prav, da se življenje za leto dni spet vrne v svoje tirnice.

Pust je star stoletja, leta njegovega pričetka ne pozna nihče, vemo pa to, da smo v mladih letih, pred desetletji, pust še kako potrebovali, posebej otroci. Našemljeni v različne maske smo mladi in manj mladi od pustne nedelje do torka tekali od hiše do hiše, opravljali razne obrede, peli, plesali in zganjali norčije, da smo si prislužili kakšen dinar. A časi se spreminjajo. In če smo pred desetletji pust potrebovali mi, danes za svoje preživetje pust potrebuje zagnano ekipo, kar člani Pustne sekcije Striček iz Vira tudi so. Pustne norčije se na Slovenskem končajo s pokopom ali sežigom pusta. Tudi ta običaj se med pokrajinami močno razlikuje, vsem pa je skupno, da je to dan, ko se postavi pika na »i« pustnim norčijam. Pogrebci v dopoldanskih urah pusta v kaki gostilni položijo na pare, kjer leži do popoldneva ali pa se z njim na nosilih sprehodijo od gostilne do gostilne. V pustni sekciji Striček iz Vira pa se ta dan hodijo zahvalit sponzorjem, ki so pomagali na tak ali drugačen način, da je pustno dogajanje potekalo v najboljšem ritmu. V sprevodu, ki je prispel pred Bar Sahara na Viru, so bili maskirani pogrebci, objokana vdova, duhovniki z odvezo, nune ter muzikanti, ki so veselo igrali in peli. Hrup pustnega sprevoda je pritegnil kup radovednežev ter otrok, ki so si z veseljem ogledali, kako so se poslovili od rogovileža. Pust je svoj konec doživel z uprizoritvijo pogreba in s sežigom, po drugih krajih pa imajo iste običaje ali pa rogovilež konča  z metom v bližnjo reko.

Pustni torek je po nedelji, s katero sta po izročilu glavna pustna dneva, znova konec za pustne norčije in povorke. Tam, kjer menijo, da na pepelnično sredo po pustnem torku ne sme biti niti sledu o pustu več, pa so pusta že pokopali ali kot na Viru sežgali. V torek je tudi zadnji dan za mastne pustne jedi, saj se na pepelnično sredo začne 40-dnevni post. Pustni torek je zadnji dan, ko pustne maske skušajo odgnati zimo in v deželo priklicati pomlad, kar pa jim v teh dneh bolj ali manj ne uspeva. Zato pa je rogovilež še toliko bolj kriv za stanje, kakršno je. Praznik pustnih mask in norčij se izteka.

»Pust je res poseben praznik, morda dan pozabe, morda dan naše notranje spreobrnitve. Morda celo prelomnica v življenju,« je v svoji knjigi Ta norčavi pustni čas zapisal Primož Hieng. Tisočletja star pust tako še naprej ostaja trdoživ in se vsako leto poln norčij vrača med nas, člani Pustne sekcije Striček iz Vira pa se že veselijo, da predajo polno blagajno in oblast spet aktualnemu županu Domžal Toniju Dragarju.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar