Homška učna pot
Kamniška Bistrica, najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, s svojim sistemom mlinščic predstavlja zeleno os regije s pomembno ekološko in rekreacijsko funkcijo. Gre za območje reke od njenega izvira v kamniških planinah, njenega toka po Kamniško bistriški ravnini skozi Kamnik, Domžale in Dol pri Ljubljani, do sotočja treh rek: Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice. Poleg sprostitve in rekreacije zelena os ponuja marsikaj zanimivega kar je povezano z živalmi, ki živijo ob njej in naravnimi danostmi.
Pred kratkim je Občina Domžale za Homškim hribom uredila Homško učno pot, ki obiskovalcem na posebnih panojih ponuja vpogled v življenje, naravo in kamnine ob zeleni rekreacijski osi. Obiskovalci Homške učne poti se lahko iz prve roke seznanijo katere vodne ptice, ribe in vodni nevretenčarji uporabljajo reko Kamniško Bistrico za svoj dom, katere rastline uspevajo v njeni bližini in s kakšnimi kamninami je sestavljen tamkajšnji svet.
Vodne ptice
Najpogostejši vrsti, na kateri bomo skoraj zagotovo slej ali prej naleteli, sta raca mlakarica (Anas platyrhynchos) in siva čaplja (Ardea cinerea). Sivo čapljo bomo splašili, ko se ji bomo približali, čeprav je pogosto niti ne opazimo, ko negibno stoji v plitvem delu struge ali ob mlinščici in čaka na svoj plen (ribe). Kamniška Bistrica ustreza manjši vodni ptici, ki je vezana na alpske reke, vendar je tako hitra, da je pogosto niti ne opazimo, ko švigne čez strugo ali se celo potopi v vodo, da ulovi svojo hrano (ličinke vodnih žuželk). To je povodni kos (Cinclus cinclus), ki ga bomo poleg velikosti (nekje med veliko sinico in kosom) spoznali po belih prsih in črnem zgornjem delu. Od drugih vodnih ptic, ki so redkejše na Kamniški Bistrici, lahko celo leto srečamo še vodomca (Alcedo atthis), predvsem pozimi in redkeje pa lisko (Fulica atra) in veliko belo čapljo (Egretta alba), med racami pa velikega žagarja (Mergus merganser) ter redkeje kreheljca (Anas crecca) in čopasto črnico (Aythya fuligula). Tudi na osebke race moškatne bleščavke (Cairina moschata) lahko naletimo, ki je verjetno pobegnila iz ujetništva ali pa že tvori t.i. podivjane populacije. Slednja vrsta pogosto dela družbo mlakaricam. Tudi labod grbec (Cygnus olor) se lahko pojavi na Kamniški Bistrici, čeprav je v delu, kjer poteka učna pot, manj pričakovan.
Raca mlakarica (Foto: www.naturephoto-tone.com)
Ribe
Čeprav je Kamniška Bistrica glede na naravno stanje precej spremenjena, je s pozornim očesom mogoče opazovati marsikatero zanimivost, žival ali rastlino. Predvsem v bolj naravnih odsekih vodotoka, kjer sta oblika in razgibanost struge in obrežja še dokaj ohranjeni, ter v odsekih vodotoka z manj onesnaženo vodo in z ohranjenimi obsežnimi obvodnimi površinami, je živalski svet še posebej pester. Kamniška Bistrica s pritoki nudi življenjski prostor ribam, ki se dobro počutijo v dobro prezračenih in hitro tekočih vodah. To je salmonidna voda. Izraz "salmoniden" izhaja iz latinskega imena za potočno postrv (Salmo trutta m. fario). Ribe, ki živijo v salmonidnih vodah, so: potočna postrv, lipan, šarenka in sulec. Slednjega v Kamniški Bistrici ni. Potočna postrv in lipan sta avtohtoni ribi v Kamniški Bistrici in Rači. Šarenka ima svojo prvotno domovino v Kaliforniji, k nam je bila prinesena že leta 1880. V zgornjem toku Kamniške Bistrice se je obdržala tudi druga tujerodna vrsta potočna zlatovščica, prinesena iz Kanade.
Potočna postrv (Foto: galerija.foto-narava.com)
Vodni nevretenčarji
Vodni nevretenčarji (makroinvertebrati ali bentoški nevretenčarji) so drobne vodne živali, vendar nekateri dovolj veliki (večji od 1 mm), da jih vidimo s prostim očesom. Mednje sodijo vodne žuželke (ličinke enodnevnic, vrbnic, mladoletnic, kačjih pastirjev, dvokrilcev, mrežekrilcev ter ličinke in odrasli vodni hrošči ter stenice), vrtinčarji, polži, školjke, pijavke, vodne pršice, raki, maloščetinci in drugi. V vodnih ekosistemih omogočajo kroženje snovi in pretok energije, zato so nepogrešljivi za zgradbo in nemoteno delovanje vodnih ekosistemov. So ena izmed najuporabnejših skupin vodnih organizmov za ugotavljanje sprememb v vodnih okoljih, ki so najpogosteje posledica človekovega delovanja tako v prispevnem območju (odstranjevanje obrežne vegetacije, gradnja cest in naselij, intenzivnost kmetijstva) kot neposredno v vodotoku (izpusti čistilnih naprav, gradnje pregrad, kanaliziranje struge, odvzemi vode, izkoriščanja prodišč idr.).
Rastline
Ob Kamniški Bistrici se na območju občine Domžale pojavljajo predvsem mehkolistni logi, ki ponekod tvorijo sklenjene gozdove, le redkeje in fragmentno pa tudi dobrave. Sicer pa se ob vodotoku pojavlja značilna vegetacija rečnih bregov, ki jo sestavljajo bela in siva vrba, črni topol, črna jelša, beli javor, graden in dob, beli gaber, veliki jesen, lipovec, goli brest, navadna robinija, redkeje navadna smreka, bukev in rdeči bor.
Med grmi se na območju in ob vodotoku pojavljajo predvsem navadna leska, glog, rdeči dren, navadna trdoleska, navadna kalina, črni bezeg in mestoma zelo obsežno tujerodni kalinolistni pokalec.
Rastline ob reki Kamniški Bistrici (Foto: Janez Ravnikar)
Ob vodotoku se najdejo najrazličnejše zeli, kot so obvodne rastline, ki rastejo na omočeni strani brežine, pionirske, ki poseljujejo prodišča, zeli, ki rastejo ob gozdnih robovih in v grmiščih, ter rastline značilne za mehkolistne loge in dobrave. V mehkolistnih logih in dobravah se v zeliščni plasti pojavljajo predvsem tiste vrste gozdnih robov in rečnih bregov, ki so značilne za z dušikom bogata rastišča kot so navadni repuh, sinjezelena robida, navadna regačica, dlakavo trebelje, mehki osat in druge.
Rastlinstvo ob Kamniški Bistrici je zaradi velikih regulacijskih posegov v strugo vodotoka močno spremenjeno. Ob vodotoku so se naselile invazivne tujerodne pionirske vrste, ki naseljujejo od posegov poškodovane brežine in počasi izpodrivajo avtohtono vegetacijo.
Kamnine
Prodišča niso le s prodom prekrit del brega ali obale, so življenjski prostor številnih pionirskih rastlinskih vrst, življenjski prostor ptic in drugih živali ter drstišča rib. So pa tudi prostor, kjer lahko proučujemo kamnine, ki jih z vodnim tokom nosi reka iz gorvodnih predelov porečja. Ostrorobi grušč, ki se kruši s strmih skalnih sten, zajamejo vode in ga kotalijo po dnu, kjer se med seboj drgnejo, obrusijo in zaoblijo. Tako nastanejo prodniki različnih velikosti in oblik. Na prodiščih pod Homškim hribom lahko najdemo prodnike iz najrazličnejših sedimentnih kamnin, v manjšem deležu pa tudi iz magmatskih. Gorski del povodja, to so Kamniške planine in Savinjske Alpe, je večinoma zgrajen iz triasnih in delno jurskih pretežno karbonatnih kamenin (apnenca in dolomita).