Prvi je vedno najslajši

Danes je natanko deset let, ko so se v Kamniku veselili prvega naslova državnega prvaka Slovenije tudi v ženski odbojki. Pred tem so odbojkarji Calcit Volleyja do naslova državnih prvakov prišli trikrat zapored, v letih 2001, 2002 in 2003. Vendar se Kamničanke niso zaustavile samo pri tem naslovu, v svoje vitrine so prinesle še tri, leta 2015, 2016 in letošnjega, še šestkrat pa so igrale v finalu končnice. In to je tisto, na kar so tedanji trener Franci Obolnar ter takratne igralke, najbolj ponosni.

»Ko so nas takrat spraševali, kakšne so naše želje v prihodnjih sezonah, sem ves čas govoril, da si želimo stabilnosti v vrhu slovenske odbojke. Vesel sem, da je res tako, klub je napredoval na vseh področjih, žal pa so njegova največja težava pogoji za delo. Še vedno nima primerne dvorane, vse drugo pa je na visoki ravni. Seveda pa sem vesel tudi zaradi pokrovitelja kluba, Matevža Kirna,« je ob deseti obletnici prvega naslova kamniških odbojkaric, dejal Franci Obolnar.

Le leto pred tem so Kamničanke ob svoji vrnitvi na prvoligaško sceno osvojile tretje mesto. Že takrat so napovedale, da se v Kamniku ob moški, gradi tudi zelo močna ženska ekipa. »Ko sem se po nekajletni odsotnosti vrnila domov, si nisem predstavljala, da se bom tudi s svojim matičnim klubom veselila naslova državne prvakinje. Mislim, da smo iz tekme v tekmo napredovale, za nas ni bilo izgubljene točke in vse to je na koncu prineslo uspeh. Tudi zato je bil ta naslov toliko slajši. Imele smo ‘luštno’ ekipo, kombinacijo izkušenj in mladosti, veliko pa sta prinesli obe tujki, Emilie Toone in Lynne Beattie, še posebej Emilie, nasploh pa ni bilo nobenih trenj in na to obdobje imam res lepe spomine,« se takratne ekipe spominja Urša Podlesnik, tudi nekdanja slovenska reprezentantka, ki je pred tem naslove osvajala z Novo KBM Branikom, nato pa je nekaj sezon igrala tudi v Nemčiji.

Pred začetkom sezone so bile v vlogi favoritinj Mariborčanke, ki so jo v prvi finalni tekmi končnice tudi potrdile z zmago s 3:0 (24, 19, 22). V dramatični drugi tekmi so takratne državne prvakinje vodile že z 2:1 v nizih, na koncu pa so se svoje prve zmage veselile pred svojimi navijači. Končni izid je bil 3:2 (-15, 29, -14, 20, 14) za Obolnarjeve varovanke, ki so tretjo finalno tekmo, tudi ta je bila v Kamniku, dobile s 3:1 (-13, 22, 26, 17). Do naslova so potem prišle v Mariboru.

»Te četrte tekme ne bom nikoli pozabil. Takrat smo imeli še svetlo modre navijaške majice in dvorana Lukna je bila skoraj vsa v tej barvi. V četrtem nizu si je gleženj poškodovala Tjaša Turnšek, ki je bila naša udarna moč v napadu, vendar nas to ni zaustavilo. Dobro, ta niz smo potem resda izgubili, v petem pa bi morali zmagati že s 15:12, a je šla sodniška odločitev v korist Mariborčank, ampak to ni skalilo našega zmagoslavja,« je o odločilni tekmi v Mariboru, ki se je končala s 3:2 (-14, 15, 17, -21, 16) za Calcit Volley, dejal Obolnar.

»Noro, čas kar leti! Na tisto ekipo imam resnično lepe spomine, pa ne govorim samo o igralski kakovosti, ampak tudi odličnem karakterju ekipe. Vsi skupaj smo bili dobra, srčna ekipa, ki je z veliko željo, vztrajnostjo in trudom prišla do naslova državnih prvakinj. Vedno je tako v življenju, da po določenem času sledijo spremembe. Menjajo se sponzorji, trenerji, igralke in igralci, zamenjajo se prvaki lig, ekipe v ligah zarotirajo, ipd. In tako je bilo tudi pri ženski odbojki v Kamniku. Prišel je naš čas. Najprej smo iz druge lige napredovale v prvo in istega leta osvojile odlično 3. mesto, naslednje leto pa še naslov prvakinj,« je spomine na ta čas obudila Petra Vrhovnik, takrat ena najmlajših igralk v ekipi, ki je bila s Kamničankami najboljša tudi leta 2015 in 2016. Tudi leta 2015 so do naslova prišle v Mariboru.

»Še ena krasna sezona, super ekipa. Naslov pa nam je prinesel še novo izkušnjo – naslednje leto zaigrati v ligi prvakinj. Žal sem se med sezona poškodovala, vendar mi je kljub temu ostala v lepem spominu. Poškodbe pač pridejo, tako je to v športu, tisto, kar ostane za vedno, pa so spomini in izkušnje. Vesela sem, da sem bila del te zgodbe,« je še dodala Vrhovnikova, ki je zadnje tri sezone igrala v SIP Šempetru.

S prav tako tremi naslovi državnih prvakinj se lahko pohvali tudi Ana Katarina Stavbar. »Ker je od prvega naslova minilo že deset let, je težko reči, kdaj smo začutile, da lahko gremo do konca. V tisti sezoni smo imele res homogeno ekipo, z izjemnimi posameznicami. Na papirju smo bile morda res slabša ekipa od mariborske, vendar se je na koncu kot že večkrat v športu, pokazalo, da sta pravi pristop, srčna igra in dobra kemija med igralkami več vredna kot kakovost posameznic,« je o razlogih za prvi kamniški ženski odbojkarski naslov dejala Stavbar, ki je do vseh treh naslovov prišla še z dekliškim priimkom Hribar. Zdaj je poročena z nekdanjim odbojkarjem Calcit Volleyja Jernejem Stavbarjem, s katerim imata tudi hčerkico Nežo Teo. Zanimivo pa je, da niti enega od treh naslovov ni proslavila v kamniški športni dvorani. Do dveh je prišla v Mariboru, do svojega zadnjega pa v ljubljanski dvorani Tivoli.

»Slavje v domači dvorani, predvsem pa pred svojimi navijači, je vedno nekaj posebnega. K sreči pa so bili naši navijači tako fenomenalni, da so bili z nami tudi v mariborski Lukni, tako da se v njej nikoli nismo počutile tuje. Vidim, da to velja tudi za to današnjo ekipo, ki je do odločilne zmage za četrti naslov spet prišla v Mariboru. Ker sem večji del sezone živela v tujini, tekem nisem spremljala v živo, sem bila pa ves čas na tekočem in mislim, da so si dekleta letošnji naslov resnično zaslužile. Vse čestitke celotni ekipi,« se je četrtega naslova kamniške ekipe razveselila ena najbolj vsestranskih kamniških odbojkaric, ki trenutno v celjski splošni bolnišnici opravlja pripravništvo.

Prav dejstvo, da Kamničanke že deset let krojijo vrh slovenske ženske odbojke, pa je tisto, kar je v vseh zgodbi najbolj pohvalno. »Verjetno je tudi interes pokrovitelja, da ima Kamnik še naprej vrhunsko žensko ekipo. Veseli me, da je tako, kajti ko sem kot mladoletna odhajala v Mariboru, sem se spraševala, zakaj je Nova KBM Branik toliko boljša od drugih ekip. Spoznala sem, da je to zato, ker so Mariborčanke že takrat trenirale dvakrat dnevno, v Kamniku pa smo trenirale trikrat na teden in seveda se je to moralo poznati. Zdaj te razlike ni več, tudi v Kamniku se trdo in veliko dela,« je z razvojem kluba zadovoljna Podlesnikova.

Prvi naslov Calcit Volleyja so v sezoni 2009/10 priigrale:  Petra Vrhovnik, Tjaša Turnšek, Urška Podlesnik – libero, Katja Kocjan, Doris Puketa, Tea Lenarčič, Emilie Toone, Ana Katarina Hribar, Jelena Strel Kosmač, Maja Bratož, Željana Blagojevič, Lynne Beattie, Nika Obolnar in Vesna Puketa, ki je bila tudi pomočnica glavnega trenerja Francija Obolnarja.

Avtor: Calcit Volley; Foto: Calcit Volley