Mlade košarkarice ŽKK Domžale sodelovale na mednarodnem turnirju v Italiji

Letos smo se z igralkami U13 odločile preživeti velikonočne praznike malo drugače. Zato smo odšle na turnir v Lissone (Italija), da pokažemo naše znanje in se spotoma naučimo še kaj novega.

Po daljši vožnji smo v petkovih popoldanskih urah srečno prispeli v Lissone. Vožnja je bila za nekatere malo bolj naporna kakor za druge, a nič za to. Kmalu smo spoznale tudi družine gostiteljice in po nekaj trenutkih smo kmalu premostile začetno zbeganost. Tako so dekleta v parih odšle na dom svojih gostiteljic, trenerski štab pa se je napotil v dodeljen hotel. Tako je minil naš prvi dan.

Zjutraj, ob ponovnem srečanju, so dekleta kar pokala od informacij in prijetnih vtisih. Vsaka je imela za povedati vsaj deset zgodbic ter pet zanimivosti, a časa nismo imele za to. Kmalu je sledila naša prva tekma. Dresi se razdelijo, dekleta v garderobi veselo čebljajo, nato prva panika. Dve igralki sta namreč doma pozabili superge. Sledil je val smeha, nato pa hitro reševanje nastale situacije. Italijanske mame so se hitro organizirale in skočile domov po naše superge, medtem pa smo me že začele s tekmo. Nasprotnice so prevzele krmilo že takoj na začetku, me pa smo stopicale za njimi. Morda nas je zmedla manjša žoga, morda agresivnost nasprotnic, morda so bile krive celo pozabljene superge. Kljub temu se naša dekleta niso dala kar tako in počasi začela igrati tako kakor znajo. Le še koš bi morale dati. Druga četrtina je bila malo boljša, dobile smo tudi superge, a ni kaj zelo pomagalo. Zadnji dve četrtini smo zopet veliko metale, pa nič zadele. Tako je bil končni rezultat naše prve tekme 79:22. A nismo imele veliko časa za odpravljanje težav saj nas je čez dve uri že čakala nova tekma. Tokrat smo začele bolj solidno, bile smo celo boljše od nasprotnic. Zadele smo nekaj trojk, polaganj, metov z razdalje, prosti meti so nam šli tako-tako. Vse lepo in prav, a kaj ko smo bile prepočasne za nasprotnice. Po vsakem zgrešenem metu je že sledil protinapad. Nekako smo jim sledile, a so glave očitno pregorele. Košarko se igra 5:5 in ne 1:5. Po nekaj izpadih in veliko menjavah, smo tudi tokrat morale priznati premoč nasprotnicam, in sicer z rezultatom 50:32.

Zvečer so nas družine presenetile s skupno večerjo in to kar v dvorani, kjer dekleta trenirajo. Vsi so se zelo potrudili, da nam je bilo kar se da lepo, seveda pa nismo ostale ne žejne in ne lačne. Starši so nam pripravili odlično rižoto ter nekaj vrst testenin in omak. Za prste obliznit!! Da pa slučajno ne bi sladkosnedci ostali prikrajšani, so nam na koncu postregli še z domačim tiramisujem. Kdo bi se ga branil?! Dekleta so se do sedaj že dobro spoprijateljila, kar se je poznalo tudi pri starših. Čeprav ne znajo vsi (dobro) angleško, smo se vse razumeli. Veliko je bilo tudi pantomime.

Naslednji dan smo imele prosto dopoldne. Trenerski štab si je malo odpočil, dekleta pa so opazovala (nekatera tudi sodelovala) pri pripravi obilnega velikonočnega kosila. Nato pa nas je čakala popoldanska tekma, zadnja na tem turnirju in tudi naš zadnji up za zmago. Tokrat se naša dekleta niso dala in so že začela zelo suvereno in odločno. Koši so padali drug za drugim, dekleta so presenetila z nekaj zelo lepimi potezami (skorajda članskimi) in tako pripeljala s skupnimi močmi ekipo do zmage na turnirju. Nasprotnice smo premagale z 49:37. Po koncu tekme smo se zopet odpravile v telovadnico naših gostiteljic, kjer smo se zopet do sitega najedle, zraven pa še malo poklepetale.

Zadnji dan turnirja žal nismo imele tekme. Vknjižile smo premalo zmag za kaj takega. A nič hudega, saj smo bile priča zelo dobri in napeti tekmi za prvo mesto. Žal ekipi naših gostiteljic na koncu ni uspelo zasesti prvega mesta, a so se iz tekme sigurno kaj naučile, me smo sigurno se. Po zaključni prireditvi in prejetju pokala za končno peto mesto, smo se odpravile proti domu. Dolga vožnja nazaj naših deklet ni utrudila (kljub pobožnim željam trenerskega štaba), saj se jim je v teh štirih dneh dogajalo toliko stvari, o katerih so se še morale pogovoriti, da časa za počitek preprosto ni bilo.

Upam, da smo se na turnirju naučili nekaj novega in da bomo od sedaj naprej znale to tudi uporabiti, tako na igrišču kakor tudi v življenju. Ne gre vedno tako kakor si zamislimo, a važno je, da se trudimo uspeti in strmeti k svojemu cilju.

Rezultati in strelke:

B.F. Biassono : Žkk Domžale 79 : 22 (21:2) (17:9) (20:5) (21:6)
Kastelic 6, Vesel 5 (1T, 2/2), Seljak 5, Šalja 4, Papić 2, Lenič, Požar, Križnik, Roš, Banožič, Sedušak Kljakič.

Olympia B. 2000 Cas. : Žkk Domžale 50 : 32 (10:11) (11:5) (13:9) (10:7)
Kastelic 9 (1T), Papić 7 (1/1), Seljak 4 (1T, 1/1), Požar 4, Sedušak Kljakič 4, Križnik 2, Šalja 2, Roš, Banožič, Lenič, Vesel.

Žkk Domžale : APL Lissone 49 : 37 (6:6) (13:14) (19:5) (11:12)
Vesel 16 (1T, 1/1), Seljak 15 (2T), Kastelic 8, Papić 5, Požar 4, Roš, Banožič, Lenič, Križnik, Sedušak Kljakič, Šalja.

Na vseh tekmah so igrala vsa dekleta. Nekatera so pokazala, da se s trdim delom in glavo na pravem mestu da veliko storiti. Le tako naprej pa bo več zmag v novi sezoni.