Domača, ali bolje rečeno, klubska naloga za mlade košarkarje

Trenutni dnevi zagotovo niso lahki. Ob tem, da mora večina ljudi ostajati doma, je zunaj kar precej takih, ki morajo v času epidemije koronavirusa še vedno vsakodnevno na delo. Še več, kapo dol tistim, ki so zaradi skrbi za druge še v toliko večji izpostavljenosti. Zdravstveni delavci, dostavljavci, prodajalke, policija, pa še bi lahko naštevali. Zato se zavedamo, da je našim fantom doma čisto v redu. A če pogledamo malo bolj s perspektive 13-, 14-letnih košarkarjev, bomo lahko razumeli tudi njihovo trenutno razpoloženje.

S strani trenerja Gašperja so fantje dobili nalogo, da si vzamejo nekaj časa, razmislijo o njihovem počutju, vezano na šolanje na daljavo, na odpoved košarkarske sezone, na prepoved treningov … in potem to poskušajo spravit še na list papirja. Nekateri so stvar vzeli malo bolj ležerno kot drugi, nekaterim je bilo ob šolskih obveznostih vse skupaj čisto odveč. Nekaj zapisov pa je bilo premišljenih in iskrenih, zato vam v branje ponujamo par izsekov.

“Korona nas je vse zaprla v hiše. Zaprla je vrtce, šole, izpraznila igrišča in ceste, ter naredila nekaj najhuje – končala sezono. Vse okoli mene je tako tiho, ne slišim več hrupa, samo včasih mimo moje hiše slišim kakšen avto. Normalno življenje je prekinjeno, svet je obstal pred korono.”

“Po tem pa kar naenkrat nismo smeli v šolo in treninge. Za šolo se nisem preveč sekiral, za treninge pa sem upal, da se to ne bo zgodilo. Ko smo dobili sporočilo, da se sezona ne bo nadaljevala, sem mislil, da sanjam. Kaj takega res nisem pričakoval. Žal mi je to, da z ekipama ne bomo mogli pokazati kako smo dobri.”

“Ko sem izvedel, da ne bo šole, sem bil zelo vesel. Teh nekaj dni je bilo super, ker nisem imel zadolžitev in sem mislil, da to ni nič resnega. Potem so se pa stvari poslabšale in takrat sem izvedel, da ne bom imel več treningov in tekmovanj do konca sezone, saj je KZS zaprla ligo. Takrat sem se zavdal, kako resna je situacija s korono. Nekaj časa sem hodil na igrišče sam, vendar so sčasoma zaprli vsa igrišča in potem nisem imel več kaj za delati.”

“Ta čas sem imel namen izkoristiti za dobro pripravo na konec sezone. Zavzeto sem začel trenirati doma in prvi dnevi so bili, kot sem si jih zamislil. Najprej tek, potem igrišče in nato še fitnes. Nato pa sta me presenetili dve novici, ki jih nisem nikoli pričakoval. In sicer, 20 . marca zjutraj, ko sem se zbudil, na žalost sporočilo trenerja, da je letošnja sezona zaključena. V trenutku, ko sem prebral to sporočilo in objave na spletni strani KZS, sem postal žalosten in jezen hkrati… V tistem trenutku sem se spomnil vseh tekem, ki smo jih letos izgubili, obžaloval sem vsak procent moči, ki ga takrat nisem pustil na igrišču.”

“Ko sem videl, da moramo še za klub napisat spis, se mi res ni dalo in sem bil malo jezen, ker dobivam že tako ali tako za šolo za delat. Ampak zdajle sem se potrudil, toliko kot sem se lahko.”

“Vsakih pet minut eden od nas nekaj vpraša mamo, ki postaja vedno bolj živčna. Oče je zunaj na dvorišču, pripravlja trening za mene in brata. Veselo gledam koš in komaj čakam trening, naenkrat pa me je mama prekinila: »A boš ti končal to nalogo ali boš gledal v ta koš?« Takoj sem odgovoril: »Veš, da bom,« in se lotil dela.

“Nikoli si nisem mislil, da bom treninge tako zelo pogrešal. Še bolj pa pogrešam druženje s soigralci. Ko sem slišal, da se je liga končala, sem bil še bolj razočaran.”

“Tisti dan (ko so zaprli vsa igrišča op.p.) sem bil zelo žalosten, saj so mi v bistvu vse stvari, ki sem jih res rad počel, vzeli skoraj čez noč. Bil sem čisto brez motivacije za kakršen koli trening. Ves dan sem razmišljal, zakaj se je moralo to zgoditi prav zdaj, ko so se šele začele tiste prave tekme.”

“Takoj sem hotel igrati, ampak nisem smel, ker mi je trener govoril, da naj raje delam vaje na strani in da se počasi priključujem ekipi na treningih. Dva meseca pozneje sem lahko igral 1 na 1 in 2 na 2, kar je bil zelo čuden in dober občutek, ko zaigraš po toliko časa. Ko sem igral na treningih in delal vse, se je pojavil virus in tako smo zdaj doma za PS4.”

“Zelo jezen sem, ker je konec sezone, saj verjamem, da bi prišli daleč, ker smo bili odlična ekipa.”

“Tudi brez treningov moramo ostati v dobri, če ne boljši kondicijski in fizični formi. Četudi smo v karanteni, obstaja veliko načinov, s katerimi lahko narediš nekaj res dobrega zase, pa tudi brez naprav obstaja veliko vaj. Jaz upoštevam nasvete in ostajam doma, kjer delam vaje za moč s kettlebell-om, utežmi, elastiko, kolebnico ter z drugimi orodji, pa tudi brez njih.”

“Vreme je postalo bolj mrzlo, od neverjetnih 21 stopinj smo prišli na 2 stopinji. Zdaj sem res v pravi karanteni. Na dvorišče ne smem, ker piha močen veter. Ne vem kaj ta korona in vreme mislita? Kaj onadva vesta, kaj meni pomeni KOŠARKA? Meni je košarka v genih.”

Se opravičujemo, če je vsega malce preveč. Je bilo v spisih še kar nekaj zanimivega branja. Ampak naj bo to dovolj za zdaj. Saj je jasno, da je tale koronavirus tudi našim košarkarjem lepo premešal konec letošnjega šolskega leta.

Fantje so morali stavek ali dva iz spisa povedati tudi v kamero in nastal je zanimiv video, ki ga lahko najdete na naši Facebook strani ali Instagram profilu @heliossuns.

 

Ostanite zdravi!

Avtor: Helios Suns; Foto: Helios Suns