12. nočni pohod na Murovico

Že dvanajst let zapored odrasle katoliške skavtinje in skavti iz Domžal romamo na Murovico, 743 m visok hrib, ki se vzpenja skoraj 500 m nad vasjo Dolsko. Zaradi svoje bližine in razgleda na Ljubljano je priljubljena izletna točka domačinov.

Na Murovico vodi veliko poti, ki so primerne za krajše sprehode, daljše teke. Dostopi so z Dolskega, parkirišča pri pokopališču, z vasi Vrh, s Križevske vasi ter od Jemčevega znamenja nad Sveto Trojico.
V petek, 27. februarja 2015 zvečer, smo se zbrali na parkirišču Tosame na Viru. Od tam smo krenili z avti do Svete Trojice ter naprej do Jemčevega znamenja – kapelice na križpotju med Savsko in Moravško dolino ter cesto, ki pripelje z Domžalske strani. Po uvodni besedi prižgemo bakle, ki smo jih naredili mesec dni nazaj pri Malijevih na Viru. Plamenčki v rahlem nočnem vetrcu zatrepetajo, a kaj hitro obliznejo loj, obdan z gazo in veselo sprostijo obilo luči v noč. Skozi megleno kopreno se nam nasmiha malo več kot polovica lune. Zagrizli smo se v prvo strmino, ker ni snega, smo kar hitro v žmohtu (blatu).

Plamenčki so nam poplesujoč po baklah veselo razsvetljevali noč. Hodili smo zmerno, tako da je bil pogovor sproščujoč. Veje so kot roke pošasti visele nad nami, sence, ki so jih metali lunini žarki, pa so bile kot škrati, ki se podijo med debli in skozi grmovje. Kakšnih deset minut pred vrhom smo se ustavili, ter se predali za nekaj minut nočnim gozdnim zvokom. Lepo je bilo stati v soju mesečine ter se osredotočiti na zvoke, ki so prihajali z neba (avioni ), z doline (avtomobili ) ter iz gozda šumenje vetra v krošnjah, šelestenje vej in skovik sove.

Ob pogovoru in nekaj kratkih počitkih se z vrha Murovce v temno noč kar naenkrat oglasi mili glas zvončka. Ja, kar hitro smo prišli do vrha. Okrepčali smo se s sladkim priboljškom. Sledila je gasilska, zatem pa počasi nazaj ob dogorevajočih baklah do Jemčeve kapelice. Luna se je skrila za oblake, a je kljub temu zaradi dolinskega svetlobnega onesnaženja bilo kar svetlo. Počasi smo se odpravili v dolino na Vir, k našima odraslima skavtoma, kjer so nas lepo pogostili z sveže pečenimi rogljički in domačim okusnim čajem. Ob klepetu so se kazalci na uri hitro pomaknili proti polnoči, ko je bilo treba voščiti besede zahvale za pogostitev in za skorajšnje snidenje. Lepo je bilo, komaj čakamo naslednje leto.