Življenje je sveto in nenadomestljivo

Vsako stvar moramo presojati z vseh plati, kajti le tako se lahko približamo resnici. Župnija Brdo in OKD Občinski odbor NSi Lukovica sta v petek, 10. novembra 2023, ob 19.30 uri, v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu, organizirala pogovor o evtanaziji oziroma o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

V pogovoru, ki ga je vodil Anton Meden sta sodelovala s. Emanuela Žerdin (Ljubhospic) in prof. dr. Pavel Poredoš, zdravnik in član Komisije RS za medicinsko etiko. Kot je znano je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja vložilo v zakonodajni postopek združenja Srebrna nit, ki je zbralo med 24. aprilom in 22. junijem zadostno število podpisov volivk in volivcev. Osebno menim, da so podpise prispevali tisti, ki so danes zdravi in ne razmišljajo (še) o trenutku slovesa. Čeprav trdijo, da želijo z zakonom dati možnost neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami je vse skupaj zelo vprašljivo.

Da je res tako, nam je najprej v pogovoru razjasnil prof. dr. Pavel Poredoš, ki je dejal, da Zdravniška zbornica nasprotuje zakonu, saj zdravnike zavezuje Hipokratova prisega, ki se je sicer z leti posodabljala in pravi: “V trenutku, ko stopam v zdravniški poklic, svečano obljubljam, da bom svoje življenje postavil v službo humanosti; da bom do svojih učiteljev ohranil vso dolžno hvaležnost in spoštovanje; da bom svoj poklic opravljal vestno in dostojanstveno; najpomembnejša mi bo skrb za zdravje mojega pacienta; spoštoval bom skrivnosti, ki mi jih je zaupal, tudi po njegovi smrti; z vsemi svojimi močmi bom ohranjal čast in plemenite tradicije zdravniškega poklica; moji kolegi mi bodo bratje in sestre; pri izvajanju svoje dolžnosti do bolnika name ne bodo vplivale nobene od naštetih okoliščin: starost, bolezen, nemoč, vera, etnično poreklo, nacionalnost, spol, politična pripadnost, rasa, seksualna usmerjenost, razredna pripadnost ali katerakoli druga osebna okoliščina; absolutno bom spoštoval človeško življenje; niti pod vplivom grožnje ne bom dopustil, da se izkoristi moje medicinsko znanje z namenom kršenja človekovih pravic in svoboščin. To obljubljam svečano, svobodno, sklicujoč se na svojo čast”.

Nato pa je spregovoril tudi o težavah s katerimi se spopadajo v državah, kjer je evtanazija že uzakonjena. Pogled v statistiko storjenih evtanazij je zastrašujoč, saj jih je največ prav v času pred dopusti. Ob tem se velja zamisliti –  je človek res tako malo vreden? In ko smo že pri vrednostih so ene izmed akterjev evtanazije tudi zavarovalnice, ki zdravljenje gledajo preko zneska in ne človeške plati. Ob tem velja dejstvo, da zakon hoče negirati zdravniško stroko, etiko in človekovo vest.

In če nam je prof. dr Pavel Poredoš spregovoril s zdravstvenega stališča, nam je sestra Emanuela Žerdin predstavila drugo plat in sicer paliativno oskrbo, ki pomeni aktivno celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podporo njihovim bližnjim. Njen osnovni namen je izboljšati kakovost življenja bolnika in njihovih bližnjih naj si bo to v bolnišnici v edinem domu Hospic,ali pri bolniku doma. Številni bolni namreč izrazijo željo, da bi umrli doma, a domači niso usposobljeni za njihovo oskrbo in se ga zaradi tega bojijo sprejeti domov. Pri tem nam je sestra Emanuela predstavila številne primere iz njene dolgoletne prakse. Iz njih se je dalo izluščiti mnogo, predvsem to, da mlade mamice najtežje umirajo, ker je največja ljubezen materina ljubezen in skrb, kaj bo z njihovimi otroci, ko bo odšla. Ob tem nas je spomnila, da je Slovenija družba starejših in, da se vsi staramo ter, da o pomenu paliativne oskrbe poučevati nove zdravstvene delavce.

V svoji dolgoletni praksi je videla veliko ljubezni med bolniki in njihovimi svojci, ki iščejo tolažbo tudi v molitvi. Naj nas torej vodi ponižnost, svetost in hvaležnost, za vse kar smo od starejših prejeli. Še en segment pogovora je bil dan in sicer utemeljevanje predlagateljev zakona, da je uzakonitev evtanazije edina rešitev neozdravljivo bolnih. Pobudniki zakona pa, žal ob tem niso videli niti koraka naprej, saj se bodo počasi tudi oni postarali in mogoče bodo njegovi svojci želeli, da se prej poslovijo.

Ugotovitev ob zaključku pogovora je bila, naj živi življenje in naša osebna drža in če bo zakon sprejet, bomo morali poseči tudi po referendumu.

Avtor: DJD; Foto: DJD