Slovenologija: Slovenci, tek, zdrav življenjski slog

Tokrat je dr. Noah Charney na Slovenologiji gostil navdušena športnika in maratonca: Urbana Praprotnika, enega najbolj znanih slovenskih tekaških trenerjev za rekreativce, ter Jasmino Kozina Praprotnik, magistrico antropologije in avtorico biografije Bela dama. Pogovarjali so se o teku, tekaškem treningu, pravilni tehniki teka, športnem novinarstvu … Jasmina nam je zaupala, kako preteči maraton v 9. mesecu nosečnosti.

V organizaciji dr. Noah Charneya in Knjižnice Domžale je v torek, 12. decembra 2017, potekal zanimiv pogovor o športu. Dr. Noah Charney je v sklopu Slovenologije gostil navdušena športnika in maratonca: Urbana Praprotnika ter Jasmino Kozina Praprotnik. Še pred začetkom pogovora, ki je bil ob 19. uri, sta gosta s prijatelji odtekla en tek do Radomelj in nazaj, se preoblekla in pogovor se je lahko začel.

Jasmina Kozina Praprotnik, Primorka z bogatim tekaškim pedigrejem, je pred leti tekla na ljubljanskem maratonu praktično v "desetem" mesecu nosečnosti. Jasmina je mama štirih, žena priznanega tekaškega trenerja Urbana Praprotnika, maratonka in opazovalka življenja. Soustanoviteljica društva Urbani tekači. Je magistra antropologije in avtorica knjige Bela dama, ki popisuje pretresljivo življenjsko zgodbo tekačice Helene Žigon, in snovalka knjige o še eni legendarni tekačici Kazimiri Lužnik. Res je škoda, da se nekaterim tek zameri zato, ker se je od njega v mladosti morda pričakovalo neko hudo resnost. A tek mora biti nekaj prijetnega, saj tečemo za zdravje, ne zaradi zmage. 

Jasmina Kozina Praprotnik.

»Tek v visoki nosečnosti je takrat nekatere zmotil, mnogim ženskam pa je dal poguma, da lahko tečejo tudi v nosečnosti. Takrat sem se prepričala, da je to, kar počnem, povsem varno in naravno. Varnost je absolutno na prvem mestu. Oba z Urbanom sva se v to zelo poglobila, preverila raziskave na to temo in vse so bile v prid temu, da je tek v nosečnosti dober. Mora pa biti prilagojen, tako da nosečnica teče v pogovornem tempu. Tak tek koristi tako mami kot otroku. Seveda pod pogojem, da je nosečnost zdrava, da je ženska teka vajena in da se preprosto dobro počuti,« pravi Jasmina o svojem teku v nosečnosti devetih mesecev in štirih dneh čez rok.

K njihovemu dobremu počutju veliko prispeva tudi veganski način prehranjevanja, izogibajo se mlečnim izdelkom, mesu … »Naša družina je rastlinojeda. Sama mesa ne uživam že vse od leta 1989, tako da o razlikah pri počutju težko govorim, jih pa opaža moj mož, ki je prehrano spremenil pred sedmimi leti,« pove Jasmina. Tudi to področje sta skupaj zelo natančno preštudirala in ugotovila, da rastlinojedstvo prinaša številne pozitivne učinke. Doživljata precej manj vnetnih procesov v telesu, tudi regeneracija je v primeru rastlinskega pogona precej hitrejša kot sicer. Urban je po izločitvi mlečnih izdelkov z jedilnika in preklopu na rastlinsko prehrano baje prenehal celo smrčati, nima več prej pogostih prehladov, ima lepšo kožo … Njihova družina sledi filozofiji, da vse, kar počnejo, počnejo na prijeten način in s posluhom.

Urban Praprotnik.

»To pomeni, da se trudimo življenje sprejemati s hvaležnostjo, da se zavedamo, da nič ni samoumevno, da moramo spoštovati tisto, kar nam pride naproti, da smo spoštljivi do življenja, živali, narave in sebe. To pomeni živeti s posluhom do življenja. Tako krhki in majhni smo in življenje je tako veličastno, zato se trudimo, da ne živimo resno, ampak čim bolj zares,« pa pravi Urban Praprotnik, eden najbolj znanih slovenskih tekaških trenerjev za rekreativce. Že pred enajstimi leti je Urban začel voditi rekreativno tekaško druščino. Prej je bil profesionalni atletski trener. "Njegovi" atleti so bili večinoma tekači na srednje in dolge proge in pionirji, ki vadijo celo paleto atletike. Urban še pove, da je to čudovito delo, pa vendar mu ni bilo najbolj pisano na kožo. Je namreč zelo netekmovalno naravnan in tekmovalna vznemirjenost mu ni všeč. Predvsem pa je vedno bolj spoznaval nesmiselnost resnobe, s katero je prežet tekmovalni šport.

»Danes sem prepričan, da je življenje treba živeti čim manj resno in čim bolj zares. Kaj to pomeni? Da živimo izpolnjujoče: Na koncu dneva torej nismo izčrpani, ampak izpolnjeni, ker smo dan izkoristili za osebnostno rast. Tako lepo se je zvečer uleči v posteljo z občutkom, da sem se naučil nečesa novega, se izbrusil, razširil poznanstva,« pravi Urban. Še veliko dobrega smo slišali o teku, pokazal nam je tudi nekaj trikov pri teku, govoril o obutvi in oblačilih, zakaj imajo eni krče pri teku, drugi pa ne in še in še. Več pa v zgornjem videu.