Križev pot iz Žej na Sveto Trojico na tiho nedeljo

Postni čas nas še posebej vabi k spreobrnjenju in pokori ter premišljevanju Jezusovega trpljenja. Slednjega se najbolj dotaknemo ob molitvi križevega pota. Posamično, sploh pa v skupni molitvi, ko nosimo križ od ene postaje do druge. Iz vsake udeležene župnije Dekanije Domžale ter iz Župnije Radovljica, je po en faran prebral tekst posamezne postaje Jezusovega trpljenja ter nosil križ od ene do druge postaje. Molitev križevega pota nas je okrepila, saj ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka, kajti premišljujemo pot, ki jo je prehodil Jezus od izročitve Pilatu do njegovega groba. Ob tem v svoje molitvene prošnje vključujemo aktualne težave, bremena, ki nas peste, s tem pa naš »križ« lažje osmislimo ter vztrajamo na poti.

V nedeljo, 17. marca 2024, na 5. postno nedeljo – tiho – papeško nedeljo, se je v Žejah pri Sveti Trojici zbrala velika množica vernikov iz vseh župnij Dekanije Domžale, poln avtobus vernikov iz Radovljice ter odrasli domžalski skavti.  Križev pot se je začel v vasi Žeje pod Sveto trojico in se z trinajstimi vmesnimi postajami, ob nošenju križa, molitvi, petju in branju križevega pota končal po skoraj kilometru poti v cerkvi Svete Trojice na vrhu hriba. Zadnja, štirinajsta postaja  je bila v pred leti obnovljeni cerkvi Svete Trojice.   

Odpuščajmo in ne obsojajmo. Sprejmimo in srčno nosimo svoj križ. Kadar nam prvič ne uspe, ne obupajmo, imamo še en popravni izpit. Kristusova smrt ni konec, ampak se odpira v vstajenje. Naše življenje je osvetljeno z upanjem, da bomo mi in vse človeštvo v slavi vstalega Kristusa deležni novega življenja. Ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Velika opora v hoji za trpečim Gospodom nam je, posebno v postu, molitev križevega pota. Dovolimo si, da tudi nam stoji ob strani naša mati. Pomagajmo tudi mi obupanemu nositi križ in pojdimo po Simonovi poti. Podoživljajmo z Jezusom zadnje ure njegovega življenja in se v duhu povzpnimo na Kalvarijo. Premislimo, kako težak je naš greh in kako velika je Jezusova ljubezen do nas. Sejemo dobro, da bomo tako tudi želi. Tudi če pademo drugič, imamo še vedno priložnost, da dostojanstveno vstanemo! Jezus ni obvladal teže bremena in je padel pod križem. Naši padci v greh so to povzročili. Prosim te, Gospod, daj nam milost, da ti ne bomo nikoli več povzročali te bolečine. Tolažimo svoje bližnje na način, ki resnično pomaga. V najbolj žalostnih urah našega življenja naj ne pogrešamo srečanja s tvojo in našo  Materjo. Njo bomo klicali, da nam bo pomagala na križevem potu našega življenja. Mati moja, moje upanje! Sledimo Jezusu in zaupajmo Bogu ter ne štejmo svojih padcev, le dvige. Tudi mi smo palil, Gospod. Izdale so nas ošabnost, počutnost, sebičnost, lahkomiselnost. Padli smo, toda ker nas ti, Gospod, gledaš s tako ljubeznijo, bomo vstali in šli dalje. Pomagajmo ponižanim, ko opazimo krivico. Tudi nas si poklical, naj s teboj nosimo križ. Doslej smo se neštetokrat upiral… Oprosti nam, Gospod. Sedaj smo tu, pripravIjeni, da ti sledimo. Pomagajmo ponižanim tudi z molitvijo. Prosimo za pomoč Jezusa, da bi, ko bo treba, tudi mi prenesli čim več!  Molimo za svojo srečno zadnjo uro na tem svetu. Da bi zmogli bolečino, ko odhajajo s tega sveta naši najbližji! Jezus, do česa te je pripeljala ljubezen do nas! Med udarci kladiva in žalitvami ponavljaš: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« O, da bi po naši smrti krasila svet naša dobra dela v imenu ljubezni do soljudi.

Usmiljeni Oče, s smrtjo svojega Sina na križu si hotel rešiti ljudi, daj nam, da bomo na zemlji spoznali skrivnost te Ijubezni in bomo vredni sadov odrešenja v nebesih. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Naj odmeva naša molitvena prošnja: »Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil. Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.«

Avtor: Miro Pivar; Foto/video: Miro Pivar