Ponedeljkov klicaj – Paprike uničujejo avtoceste

Ja, res je, paprike, za tale letni čas zelo neznačilna zelenjava, uničujejo slovenske avtoceste. Če se boste med tednom peljali po katerem koli kraku slovenskega avtocestnega križa, boste naleteli na kolone tovornjakov. Vozijo drug za drugim, v neskončnih kolonah. Prišli smo že tako daleč, da je vozni pas vsake avtoceste povsem zaseden s tovornjaki, medtem ko po prehitevalnem pasu vozijo osebni avtomobili.

Tale zgodba o paprikah, ki uničujejo slovenske avtoceste, je povsem resnična. Gre za paprike, ki jih pridelujejo v Izraelu, končajo pa na Nizozemskem. Ne poznam povsem točno, kako dolga je njihova pot, da prispejo z nekih izraelskih plantaž do nizozemskega kupca, a poskušajmo vseeno opisati njihovo pot.

Torej, paprike pridelajo v Izraelu. Nekdo jih mora, ko so primerne za spravilo, obrati in naložiti v kakšne zabojčke. Te zabojčke potem naložijo na tovornjak, ki jih pripelje do neke izraelske luke. Ko ladja zatrobi, odide na dolgo plovbo vse do koprskega pristanišča. Tam spet čaka tovornjak slovenskega avtoprevoznika in zabojčke s papriko naložijo nanj in njegovo prikolico. Tovornjak iz Luke Koper nato najprej zapelje na del primorske avtoceste, mimo Brezovice pri Ljubljani se usmeri skozi predor Šentvid in že je en, dva, tri na gorenjski avtocesti. V predoru Karavanke nato zapusti Slovenijo, se usmeri na avstrijske in nemške avtoceste – vse do cilja na Nizozemskem, točneje v Rotterdamu. Tam že nestrpno čakajo trgovci in končni kupci.

Če se boste poigrali z Googlovim zemljevidom, boste ugotovili, da sta dva voznika, ki sta nujno potrebna za tako dolgo pot s hladilnikom (tovornjakom, da ne bo pomote), polnim sveže, zelene paprike, iz Kopra do cilja prevozila natanko 1.342 kilometrov, po Googlu pa naj bi za to pot porabila dobrih 12 ur. Dolga in naporna pot. Pot, ki med drugim uničuje slovenske avtoceste.

Na koncu bodo kupci v neki rotterdamski zelenjavni ali samopostrežni trgovini ugotovili, da so paprike sicer čisto lepe, a povsem brez okusa. In jim bo konec koncev žal, da so jo sploh kupili. Žal je tudi nam, ki smo prisiljeni – tudi za ceno vinjete – uporabljati le še del slovenskih avtocest, kajti polovico teh cest tako in tako zasedajo težki tovornjaki.

In bi bil neskončno vesel, da bi vedel, kaj vse – razen izraelskih zelenih paprik – še prevažajo ti nevarni, močni stroji vseh mogočih registrskih oznak, ki velikokrat po videzu sodeč, niti ne sodijo več na cesto. In še nečesa bi bil neskončno vesel – kakšne manjše čete slovenskih policistov, ki bi malo podrobneje pogledali, kdo vse je za volanom teh težkih tovornjakov, kaj vse prevažajo, v kakšnem psihofizičnem stanju so vozniki in podobno. Predvsem pa, da bi voznike teh težkih tovornjakov navadili na to, da pri hitrosti 80 ali 90 kilometrov na uro res ne bi prehitevali drug drugega. Kajti, ob takih hitrostih in ob poslabšanih voznih razmerah tovornjak in z njim neodgovorni voznik kaj hitro lahko postane smrtno nevarno orožje.

Zatorej, pamet v roke, ko boste kupovali paprike. Poleti jih bo dovolj, še preveč, zelenih, rumenih in rdečih, z domačih vrtov in njiv. Zdaj je pač čas za krompir in kislo zelje ali repo.

Zatorej, srečno vožnjo brez zelenih izraelskih paprik!