3. marec – svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

3. marca obeležujemo Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day), ki ga je leta 2013 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Datum sovpada z obletnico podpisa Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), sklenjene leta 1973 v Washingtonu. Konvencija danes združuje 185 pogodbenic in zagotavlja, da je mednarodna trgovina z ogroženimi vrstami zakonita, sledljiva in trajnostna.

Letošnja tema: zdravilne in aromatične rastline

V ospredju letošnjega dne so zdravilne in aromatične rastline, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja, kulturne dediščine in lokalnih virov preživetja. Po ocenah Svetovna zdravstvena organizacija v številnih državah med 70 in 95 odstotkov prebivalstva uporablja tradicionalno medicino, ki pogosto temelji prav na rastlinskih pripravkih.

Te rastline niso pomembne le za zdravje ljudi, temveč tudi za ekosisteme – podpirajo opraševalce, preprečujejo erozijo tal ter predstavljajo surovino za farmacevtsko, kozmetično in prehransko industrijo. Kljub temu je zaradi izgube habitatov, podnebnih sprememb in prekomernega nabiranja danes ogroženih vse več vrst.

CITES med drugim posebej ureja trgovino z vrstami, kot so Panax quinquefolius (ameriški ženšen), Nardostachys grandiflora (nard) ter rodovi agarovcev Aquilaria, Gonystylus in Gyrinops.

Slovenija – botanična zakladnica Evrope

Slovenija sodi med biotsko najbogatejše države Evropske unije. Več kot 37 odstotkov njenega ozemlja je vključenega v omrežje Natura 2000. Zaradi raznolike pokrajine – od alpskega do submediteranskega sveta – pri nas uspeva izjemno veliko zdravilnih in aromatičnih vrst.

V alpskem svetu, denimo v Kamniško-Savinjske Alpe, najdemo encijan, arniko in gorske mete. Na Krasu uspevajo žajbelj, timijan in materina dušica, na vlažnih travnikih Ljubljansko barje pa številne zdravilne rastline mokrotnih habitatov.

Pomemben del ohranjanja teh območij poteka v okviru projektov:

• LIFE for Seeds

• LIFE-IP NATURA.SI

• LIFE to Grasslands

• ZaKras2

• ŽivoLjuB

Ti projekti obnavljajo suhe in vlažne travnike, odstranjujejo invazivne tujerodne vrste, uvajajo trajnostno pašo ter vzpostavljajo semenske banke z lokalnim semenom.

Semenske banke in tradicija zeliščarstva

Pomembno vlogo pri varstvu rastlin imajo tudi semenske banke. Botanični vrt Univerze v Ljubljani hrani več kot 20.000 semenskih vnosov, med njimi številne avtohtone vrste. V Žalec deluje specializiran vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki ohranja okoli 200 vrst in predstavlja osrednje raziskovalno središče na tem področju.

Zeliščarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Zelišča so bila del ljudske medicine, kulinarike in samostanskih vrtov, pomembno vlogo pa so igrala tudi v najstarejših lekarnah, kot so v Radgoni (1566), Lendavi (1835) in Murski Soboti (1842). Danes se tradicionalno znanje uspešno povezuje z moderno znanostjo in zeleno bioekonomijo.

Odgovornost do prihodnjih generacij

Milijarde ljudi po svetu so neposredno odvisne od prosto živečih vrst za hrano, zdravila, energijo in dohodek. A zaradi uničevanja habitatov, onesnaževanja in podnebnih sprememb je po ocenah znanstvenikov na robu izumrtja približno milijon vrst.

Svetovni dan prosto živečih vrst nas zato opominja, da naravi ne smemo vzeti več, kot je sposobna obnoviti. Slovenija ima znanje, projekte in bogato naravno dediščino, ki omogočajo trajnostno upravljanje teh virov.

Zdravilne in aromatične rastline so več kot le surovina – so del naše identitete, krajine in kulturnega spomina. Njihovo ohranjanje pomeni ohranjanje mostu med naravo in družbo – za današnji in jutrišnji svet.

Vir: Gov.si