Kako se izogniti prepirom in najti skupen jezik z najstnico? Srečanje za mame v Domžalah

Obdobje najstništva je za družine pogosto čas številnih sprememb, novih izzivov in preizkušenj. Na eni strani mladi iščejo svojo identiteto, svobodo in samostojnost, na drugi strani pa starši iščejo načine, kako ohraniti stik in razumevanje. Prav zato Študijsko-raziskovalni center za družino Domžale pripravlja posebno delavnico za mame najstnic, ki bo potekala vsako sredo ob 18. uri v prostorih na Ljubljanski cesti 64 v Domžalah.

Delavnice bo vodila Ana Trček, zakonska in družinska terapevtka, ki bo mamam pomagala raziskati, kako njihove osebne izkušnje iz mladosti vplivajo na današnji odnos z najstnico. Vsako srečanje traja 45 minut in je zasnovano kot kombinacija predavanja, diskusije in reflektivnih vaj.

Na delavnicah se bodo mame srečevale s temami, ki se dotikajo učinkovite komunikacije, pomena postavljanja zdravih meja, vpliva vrstnikov in digitalnega sveta ter iskanja novih načinov povezovanja in razumevanja. Program je namenjen temu, da udeleženke pridobijo ne le nova znanja, temveč tudi več zaupanja vase ter večjo bližino v odnosu z najstnico.

Brezplačne delavnice so namenjene ustvarjanju varnega prostora, kjer mame brez obsojanja lahko spregovorijo o svojih dvomih, težavah in izkušnjah. Vsako srečanje je priložnost za krepitev zaupanja, pridobivanje novih znanj ter povezovanje z drugimi ženskami, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Prijave zbirajo na e-naslovu: ana.trcek@srcdljubljana.com.

Izvajalki delavnice, Ani Trček, smo zastavili nekaj vprašanj, ki odpirajo dileme in izzive, s katerimi se mame najstnic srečujejo vsakodnevno.

Kako lahko kot mama prepoznam, da moja najstnica potrebuje več podpore, kot ji jo trenutno dajem?

Največkrat se pokaže preko posrednih znakov, kot so vedenje, sprememba v razpoloženju ali celo preko telesnih sprememb. v obdobju najstništva je potrebno, da je mama pozorna na spremembe, ki se dogajajo pri hčeri. V tem občutljivem obdobju je pomembno, da mama pozorno spremlja spremembe, ki se dogajajo pri hčeri. Komunikacija najstnic pogosto ni tako neposredna, kot bi si starši želeli, a ravno zato so posredni znaki še toliko bolj pomembni. Če se hči pogosto zapira vase, je razdražljiva, ima težave s spanjem ali hranjenjem, se umika iz družbe … so to jasni pokazatelji, da je v stiski. Sama morda niti ne zna ubesediti, kaj se dogaja, a njeno telo in vedenje jasno sporočata, da nekaj ni v redu. V takih primerih odsvetujem, da se starši osredotočajo le na “problematično vedenje”. Namesto tega naj se vprašajo, zakaj je to vedenje potrebno in kaj jim sporoča. Pogosto je to pravzaprav klic po bližini, razumevanju in pomoči.

Kaj storiti, ko se pogovor vedno znova sprevrže v prepir?

V takem primeru je pomembno, da se zavedamo, da se prepiramo z otrokom – z najstnico. Čeprav na zunaj deluje odrasla in si tudi sama želi biti obravnavana kot odrasla oseba, se še vedno uči, kako izražati in obvladovati svoja čustva. Zato je ključno, da se mama najprej umiri in prepozna svoje občutke. Le tako lahko hčerki pokaže, kako zdravo komunicirati in uravnavati čustva. S tem vedenjem ji daje pomemben zgled. Če pa se kot starši zapletemo v nadaljnji prepir, najstnici nehote pokažemo, da je v konfliktu glasnost pomembnejša od poslušanja – in to le še stopnjuje napetost.

Kako naj postavim jasne meje, ne da bi se hčerka počutila, da je omejena ali nesprejeta?

Meje ne smejo biti postavljene z namenom omejevanja ali nerazumevanja najstnice. Pomembno je, da ji starš razloži, zakaj je neka meja potrebna, in ne zgolj z argumentom: »Ker sem jaz tako rekla.« Meje morajo biti prilagojene starosti in stopnji razumevanja. Hkrati je dobro, da mama prepozna, da je njena hči že samostojna oseba v procesu odraščanja in ni več majhno, nebogljeno bitje, ki potrebuje stalno zaščito. Naloga starša je razlikovati med situacijami, kjer gre resnično za hčerino varnost, in tistimi, kjer meja pomeni zgolj omejevanje.

Kako se kot starš soočiti z vplivom vrstnikov in socialnih omrežij na samopodobo najstnice?

Vsak najstnik si želi pripadati družbi in biti njen del. Težave s samopodobo pa se ne pojavijo pri vseh. Kadar pride do njih, je pomembno pogledati globlje – ali so znaki nesamozavesti prisotni že pred puberteto in kakšen odnos ima mama do lastnega telesa in samopodobe. Če je mama pogosto na dietah, se pritožuje nad svojim videzom ali posega po estetskih operacijah, hči nehote prevzame sporočilo, da z njenim telesom nekaj ni v redu. Tako se začne primerjati z drugimi in razvija nezadovoljstvo do same sebe. Enak vpliv imajo tudi mamina primerjanja – če hčerkin videz ali uspehe postavlja ob bok drugim, pri njej krepi občutek, da mora biti drugačna, da bo lahko dobra in ljubljena. Pomembno pa je tudi, da se mame s hčerami iskreno pogovorijo o tem, da je internet poln lažnih objav in da družbena omrežja pogosto kažejo sliko ljudi, kakšni bi si želeli biti – ne pa tega, kakšni v resnici so. Tak pogovor lahko najstnici pomaga ločiti med resničnostjo in navideznim svetom ter zmanjšuje pritisk nerealnih primerjav.

Katere napake pri komunikaciji mame najpogosteje delamo – in kako jih lahko popravimo?

Velikokrat mame prehitro svetujejo, kritizirajo ali celo popravljajo svojo hčerko, namesto da bi jo preprosto poslušale. Ni nujno, da najstnica vedno potrebuje rešitev ali nasvet – pogosto si želi le varen prostor, kjer lahko izrazi stvari, ki jo bremenijo. Mamam bi zato predlagala, da se najprej ustavijo in poslušajo. Naj se vprašajo, kako je bilo njim, ko so bile same v najstniških letih – kaj bi takrat potrebovale od svoje mame? Bi bil dovolj objem? Bi potrebovale le prostor, da »izlijejo« vse iz sebe? Če pa že začutimo, da želimo podati nasvet, je dobro, da hčerko najprej vprašamo, ali ga sploh želi slišati. S tem pokažemo spoštovanje do nje, hkrati pa jo učimo, da je njeno doživljanje pomembno in vredno pozornosti.

Lokacija: ŠRCD Domžale, Ljubljanska 64, Domžale
Prijave: ana.trcek@srcdljubljana.com
Izvajalka: Ana Trček, mag. rel. in etike, zakonska in družinska terapevtka

Lepo vabljene!