Za vedno se je poslovil Martin Kos, Velik Človek
Vsi, ki smo poznali Martina Kosa iz Domžal, nas je presenetila in zelo užalostila novica, da se je mnogo prehitro, predvsem pa nenadoma za vedno poslovil od nas. Martin, ki bi letos dopolnil 70 let, je bil član Godbe Domžale od otroških let, zvest pa ji je ostal vse do zadnje vaje, ki so jo imeli dan pred njegovo smrtjo.
“Če smo pri Godbi Domžale kadarkoli pomislili na sekcijo tub, se nam je pred očmi najprej pojavila podoba Martina. Visok, a samo po telesni višini, preudaren, umirjen, moder, prijeten, topel, družaben in izredno duhovit. Vse to in še več je naš Martin,” so ob novici, da se je za vedno poslovil Martin Kos, na svoji spletni strani zapisali domžalski godbeniki. Obenem so se mu tudi zahvalili za vse in da naj mu zvok tube in pesem nikoli ne ugasneta.
Martin, hvala za vse! Naj ti zvok tube in pesem nikoli ne ugasneta.
Besede, s katerimi so domžalski godbeniki opisali Martina, so več kot na mestu. S tem se strinjamo vsi, ki smo ga poznali. Te njegove plemenite človeške lastnosti so na vsakogar naredile poseben vtis, zato je bilo druženje z njim vedno prijetno. Prav zaradi teh plemenitih lastnosti je bil Martin Velik Človek.
Martin je imel tudi več talentov. Med njimi sta že posebej izstopala talenta za risanje in glasbo. Oba talenta je izkazoval že v otroštvu. Pri kolebanju, kateri talent naj razvija, je zmagala glasba. Vpisal se je v glasbeno šolo, preizkusil par instrumentov in pristal na tubi v godbi. S poklicnim delom, s precej neobičajnim urnikom, angažiranostjo pri godbi, ki mu zapolni precej časa; dvakrat na teden vaje, nastopi, tekmovanja in tudi precej intenzivno rekreacijo – tekom, si je Martin dodobra zapolnil dneve. Godbi Domžale je bil zvest vse do zadnjega. Zaradi svoje velikosti in pa tudi velikosti tube, se je Martina na nastopih med godbeniki opazilo najprej.
V zrelih letih je Martin na plano spravil likovni talent, ki ga je odkril že v otroštvu. Nekje globoko v njem je namreč žarela tista iskrica in želja po likovnem izražanju, ki jo nato le uresničil. Prijel je za čopič in pričel s slikanjem. K temu je pripomoglo tudi to, da si je ustvaril prostor-kotiček, v katerem je to lahko nemoteče počel. Tako kot vsi začetniki, je tudi on začel s tihožitjem, nato pa je svoj talent skozi leta razvijal in prišel do svojega prepoznavnega stila. Veliko svojih slik je podaril za razne praznike prijateljem, sorodnikom in znancem. Za 60. rojstni dan, ki ga je praznoval leta 2013, mu je soproga Erika pripravila presenečenje v Menačenkovi domačiji – lastno razstavo, o čemer smo takrat na našem portalu tudi poročali.
Martin počivaj v miru! Njegovim najbližji pa izrekam iskreno sožalje!
Miha Ulčar
Foto: Godba Domžale