Prvo ponovoletno srečanje v zgodovini čebelarstva

 V Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici smo se v četrtek, 15. januarja 2026, zbrali vsi, ki slovenskemu čebelarstvu na tak ali drugačen način stojimo ob strani in ga po svojih močeh podpiramo. Tako so prišli predstavniki občin in raznih ministrstev, sponzorjev, kmetijskih organizacij in vseh tistih medijev, ki na tak ali drugačen način sodelujejo s Čebelarsko zvezo in s slovenskim čebelarstvom nasploh.

Predsednik ČZS Boštjan Noč je z uvodnimi besedami tako pozdravil navzoče in nadaljeval: Vesel sem, da je jvsa ta leta čebelarske zgodbe z nami čebelar Dejan Židan, torej že več kot deset let. Seveda Čebelarska zveza ne bi mogla delovati brez odlične organiziranosti na terenu, brez čebelarskih društev, ki so temelj slovenskega čebelarstva, pa praporščakov na terenu in zaposlenih na čebelarski zvezi, mentorjev čebelarskih krožkov, terenskih svetovalcev, vseh tistih, ki v čebelarskem sektorju seveda čebelarijo, skratka vseh ljudem od prvega do zadnjega. Seveda moram tukaj izpostaviti tudi našega generalnega sponzorja Novo Ljubljansko banko in vse tiste sponzorje, donatorje, ki pomagate čebelarstvu, vsak doda neko dodano vrednost razvoju čebelarstva. Naj bo to s podaritvijo ene sadike, z nakupom čebeljih pridelkov, s podporo na raznih dogodkih – vse je pomembno v slovenskem čebelarstvu.

Z nami je tudi predsednik čebelarske zveze Hrvaške Dražen Kocet, ki ga lepo pozdravljam, pa bo gotovo tudi on potrdil, da je slovensko čebelarstvo po organiziranost definitivno daleč pred vsemi v Evropi. Tudi s podpornimi službami in z vsemi drugimi stvarmi zraven smo lahko zgled vsem, saj je bila leto 2025 končno ena dobra čebelarska sezona. Zadnjih deset let je bila ena slabša kot druga, lanska pa je bila zelo dobra, posledično je bilo sorazmerno dobro zdravstveno stanje čebel poleti in pa tudi jeseni. Jaz upam, da bo tudi dobro preživetje čebel, saj to je kar normalno, če so bile čebele celo leto na naravni hrani.

Na žalost čebelarski sektor ogrožajo tudi neke težave–prva stvar je ta azijski sršen, neka nova stvar, za katero še ne vemo, kako se boriti proti njej. Še hujši problem je nelojalna konkurenca s čebeljimi pridelki. Na evropskem trgu je namreč polovica medu, ki ga čebele niti videle niso nikoli, iz Rusije pride ta trenutek med v Slovenijo za 1,20 €, ampak ta med, še enkrat, čebele tudi videle niso. Evropa nima enotnega referenčnega laboratorija, kjer bi lahko rekli, da je ta med ponaredek. Zdaj se sicer dela nekaj na tem, na srečo na pobudo države Slovenije, da bo s 1. junijem obvezno označevanje izvora medu, to pomeni konec označbe mešanica medu EU in izven EU. In tukaj se dotakne dveh stvari, recimo ta Mercosur sporazum, ki je za evropsko čebelarstvo samomor – 10 % medu, kar se ga porabi, bo zdaj iz Mercosurja prišlo 10 %, kar ga Evropa letno porabi, pride dodatno neobdavčeno iz Mercosurja. Ampak to še ni največji problem, večji problem je to, da se tam lahko uporablja raznorazne stvari, ki so v Evropi že kar nekaj let prepovedane. Sreča v nesreči je, da bo od 1. junija 2026 naprej pisalo iz katere države je med, in potrošnik mora vedeti, da se tam lahko uporabljajo še tiste stvari, ki so že v Evropi prepovedane. Zdaj bo vsaj ta prednost, ker prej, ko je pisalo med iz EU in izven EU, noben ni vedel, da je to med iz Mercosurja. Enak problem je z Ukrajino, saj je Ukrajini Evropa dovolila dodatnih več kot 10 % medu, ki v Ukrajini ne vidi ne zemlje in ne čebel, ker je samo »bypass«, zato, da je v Evropo prišel od drugod in to je ta nelojalna konkurenca.

Imamo pa slovenski čebelarji eno veliko prednost, da slovenski potrošnik kupuje v 80 % direktno od čebelarja in mi tega hudega pritiska zaenkrat še nimamo. Ampak veste, če vas vsak dan nekdo bombardira s temi tremi, štirimi, petimi evri, vsak dan kakšen stopi na drugo stran, ker smo pač ljudje. Pred nekaj dnevi me kliče nekdo, ki je naš, pa mi reče, bi odkupili od slovenskih čebelarjev med za neko zgodbo in jaz povem, glejte, toliko in toliko kozarčkov, taki in taki, taka in taka cena. Po reče, kako, saj med se dobi danes tudi po 3 evre, to pride par tisoč evrov in ne 50.000 evrov. Mislim, ampak on bi rad slovenski med in to po ceni, ki jo je videl ali slišal nekje. In vsak dan kakšen podleže, tako da nas na tem področju čaka kar veliko stvari, ki jih bomo morali skupaj narediti. Izpostaviti je potrebno dobro lansko leto, žal se je kmetijsko-gozdarska zbornica, ki ima nek sestanek, opravičila, z nevladnimi oziroma kmetijskimi organizacijami smo kar dobro povezali in dobro sodelujemo, še bolj bomo mogli sodelovati, kajti kdo bo zagovarjal slovenskega kmeta, če ga ne bomo sami kmetje?

Včasih mi kdo reče, veš, tudi to bo treba urediti, pa to ne bomo čebelarji uredili, zakaj bi se morala samo čebelarska zveza postaviti proti tem stvarem, samo skupaj bomo lahko ohranili kmetijstvo, čebelarstvo in vse skupaj. Ena stvar, ki se mi zdi zelo pomembna za lansko leto, je skupna promocija slovenskega čebelarstva na Apimondiji na Danskem, tukaj je kar nekaj teh podjetij pa posameznikov, vzrejevalcev, in tistih, ki so tam bili. Jaz mislim, da smo pokazali, kako se mora Slovenija predstaviti s svojo panogo na nekem takem dogodku, seveda tukaj je treba izpostaviti ministrstvo za gospodarstvo, Spirit in vse ostale udeležene, saj smo vsi skupaj pripravili enkraten predstavitveni prostor in predvsem vsi podjetniki, tisti, ki smo bili tam, smo dihali kot eno, čeprav smo bili zelo različni in to je prava pot. Upam in verjamem, da se bomo tudi v bodoče na tak način predstavljali v tujini in bili tako zgled ostalim, tako da bi se še enkrat zahvalil, ker je bila to res ena dobra zgodba in dobra predstavitev in kar je tudi pomembno, na Apimondiji je naš Peter Kozmus, prvi človek Apimondije, in tudi to nekaj šteje v čebelarstvu, ker konec koncev imeti na vodilnih funkcijah v svetu Slovence je tudi naš skupen ponos.

Zakaj naj potrošnik kupujejo slovenski med? Zelo enostavno, naš med je enostavno boljši od sosedovega – tu veliko povedo naše sheme kakovosti, ker imamo postavljene višje standarde, kar pomeni, da je naš med nad pravilnikom, nad direktivo, ki je v Evropski uniji. V Sloveniji imamo štiri plus ekološko shemo pridelave in tu imamo prednost – edini shema v Sloveniji je slovenski med, ki geografsko prepriča kupca, ob tem pa velja omeniti, da čebelar za to v tej shemi ne plača nič, vse gre na stroške Čebelarske zveze in na to moramo biti ponosni. Ponosni pa moramo biti tudi na naše krožke, skupaj z zavarovalnico Prva osebna smo postavili že 23 učnih čebelnjakov, trenutno teče razpis za nove čebelnjake. Veseli nas, da se nam razvija čebelarski turizem, Hiša kranjske čebele, Čebelarski muzej Radovljica, razni zasebni čebelarski turizmi – to so naša naša posebnost in upam, da bomo prišli enkrat do točke, ko bo še več razumevanja tudi s strani države.

Želel bi si, da bi na vstopnih točkah v državo postavili plakate naše čebele in bi bila čebela simbol čistega okolja Slovenije – Slovenija je konec koncev najbolj gosto poseljena država s čebelami in to bi bila lahko tudi naša promocijska prednost.  Nadgrajujemo tudi Api Slovenija, v Celju lani smo zadevo razširili, da prvi dan gostujejo predavatelji in jaz verjamem, da bomo letos zadeve še nadgradili. Danes smo povabili tiste najbolj zveste razstavljalce, ker konec koncev lahko ohranimo samo skupaj čebelarji Celjski sejem, torej razstavljalci in stroka, ker vsem skupaj je cilj, da predstavimo čebelarjem novosti, nakupe in pa strokovnost, enako je z Agro. Potem imamo še čebelarski praznik, svetovni dan čebel – danes sicer nisem želeli biti kritičen, ampak to, da je država ukinila medresorsko skupino za svetovni dan čebel, da sploh ne vemo, če bi minister prišel na praznovanje svetovnega dneva čebel, ki bi moral biti en od osrednjih dogodkov, se mi zdi korak nazaj. Čebela je prepoznavna in dobro tržno blago v tujini, potrebujemo pa tudi tukaj hitrejšo pot, da bomo izdelovalci lahko povedali, da odpiramo možnosti prodaje na tuje trge, a žal država prepočasi odpira poti in sklepa sporazume s posameznimi državami.

Glede sodelovanja z občinami po Sloveniji pa menim, da tako dobre podpore lokalnih skupnosti, kot jo ima slovensko čebelarstvo, si lahko samo želimo in pomembnosti čebelarstva se dobro zaveda županja Lukovice mag. Olga Vrankar, ki je lahko najbolj ponosna edina županja občine na svetu, kjer ima sedež skoraj pol milijona čebelarjev in kjer je tudi sedež Evropske čebelarske zveze. Prepoznavnost občine bi tako lahko nadgradili mogoče s čebelarskim glampingom. Skupaj z občino Polzela in s polzelskimi čebelarji smo naredili svečo za papeža, ker želimo drugo leto narediti romanje vseh svetovnih čebelarjev v Rim in zato se že dogovarjamo preko veleposlanika Bruta, da bi papež naredil mašo za vse čebelarje sveta nekje oktobra ali pa novembra naslednje leto – to bi bil spet en dogodek, ki bi pustil neko sled in tukaj ne gre za vero, ampak za simboliko.

Zahvalil bi se tudi vsem medijem, ki podpirajo čebelarstvo, vesel sem, da so nekateri danes z nami in da smo v medijih vedno prisotni tako ali drugače. Volitve so pred vrati in ne bojim se dotikov politike, ker so zame vsi enaki, pa naj bodo levi, desni, spodnji, zgornji .Ob novem letu vedno obiščem vse poslanske skupine, katerekoli so so v parlamentu in vseeno mi je, kdo je kje, moje osebno prepričanje za funkcijo Čebelarske zveze nima nobene nobene veze, bi si pa želel, da bi bili v naslednjem obdobju slišani in predvsem bolj učinkoviti. 18 let sem že predsednik, zamenjal sem 11 ministrov, sem zadnjič štel, levih, desnih, takšnih in drugačnih, ampak tako nekomunikativnega odnosa z ministrstvom, kot ga imamo v zadnjem obdobju, pa ni bilo še nikoli. Od leta 2021 sklepamo pravne odbore proti tem, ki testirajo in na to temo nismo niti enkrat imeli sestanka, a v javnost pridejo novice, da se z nami pogovarjajo. Treba bo začeti tudi razmišljati o skupnem nastopu na promociji 2027 v Dubaju, če želimo narediti spet en skupen projekt z državo in s podjetji. Iz medijev smo recimo izvedeli, da je predsednica države podarila nekomu slovenski čebelnjak pa Čebelarske zveze sploh ne kontaktirajo na to temo – če čebelnjak Slovenija podari recimo Indiji, moramo mi vedeti, ali bo nekdo tam skrbel za ta čebelnjak, da ne bo čez pet let to slovenska sramota, saj imamo že tipičen primer čebelnjaka, ki ga je Slovenija podarila britanskemu kralju, zdaj pa ga ne upajo niti fotografirati, ker je v tako slabem stanju, saj nihče ne skrbi zanj.

V Črnomlju si želimo imeti tekmovanje mladih čebelarjev, da bi ta naš čebelarski turizem res povezali v en gospodarski grozd. Žal je prišlo do ukinitve Slovenske čebelarske akademije z jasnim nasprotovanjem Čebelarske zveze, kar ni prava pot – kdo bo zdaj koordiniral to mednarodno sodelovanje, ki ga je akademija? Preko  Evropske čebelarske zveze želimo še krepiti mednarodno sodelovanje in kar je najpomembneje: ohraniti zaupanje slovenskega potrošnika, da bo še naprej kupoval lokalni med pri lokalnem čebelarju in to je naloga vseh naših kmetijskih organizacij, da naredimo vse, da država podpre idejo, da je treba kupovati lokalno hrano, ker je to edina pot, da čebelarstvo in kmetijstvo dolgoročno preživita. Imejmo to narodno zavest in kupujmo svoje ter podprimo svojega čebelarja, podprimo svojega kmeta. V čebelarstvu pravimo, da imamo čebelarsko srce in čebelarsko dušo in na tem mestu bi se rad še enkrat vsem res iskreno zahvalil za podporo, za vse to, kar skupaj naredimo na tak ali drugačen način v podporo slovenskemu čebelarstvu. Sedaj sledi druženje, še prej bomo dali besedo našemu prijatelju Dejanu Židanu, da nas bo nagovoril še v imenu države. Obljubim, da bodo ta srečanja postala tradicionalna, tako da hvala lepa in naj medi!

Tako je do besede prišel še Dejan Židan, ki se je malo sprehodil po trgovinskih policah in nam ob tem nalil čistega vina, kar se medu tiče. Nato je spregovoril o tem, da je v Sloveniji čebelarstvo način življenja in ko to razložiš tujcem, šele razumejo poanto slovenskega čebelarstva. Obenem je spregovoril o mišljenju tujcev izven Evrope, ki pravijo, da Evropejce razumejo kot sebične, egoistične in dvolične. Eden redkih uspehov, ki prihaja iz Evropske unije in ga povsod cenijo, je svetovni dan čebel. Šport in čebelarstvo imata nekaj skupnega, saj je oboje v Sloveniji način življenja in povsod prejema veliko podporo. In to pač moramo ohraniti, spoštovane čebelarke in čebelarji in vsi tisti, ki pomagate slovenskim čebelarjem, počnete nekaj, kar je res lepo. Samo tako naprej in hvala.

Spregovoril je še predsednik Hrvaške čebelarske zveze Dražen Kocet, ki je zbrane pozdravil in jim, tako kot Boštjan Noč, zaželel veliko uspehov v tem letu in medsebojnega sodelovanja. Druženje se je nadaljevalo v sproščenem pogovoru in izmenjavi mnenj in izkušenj ob bogati izbiri hrane in pijače ter odlični postrežbi gostišča Pri čebelici.

Avtor: DJD; Foto: DJD