Da ne bi pozabili . . .

Oh kako dolga, dolga je pot

. . . iz tujine pa do doma . . . je slovenska narodna, ki so jo za svojo himno prevzeli člani Društva izgnancev Slovenije 19451 – 1945, pa tudi člani blizu sto krajevnih organizacij iz cele Slovenije, v katerih se združujejo žrtve druge svetovne vojne, ki so bile v času med 1941 in 1945 izgnane v tujino ali so pred izgnanstvom pobegnile. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale je bila na območju sedanje Upravne enote Domžale ustanovljena v letu 1991 in jo je dolga leta vodil Jože Kveder, od katerega smo se poslovili v letu 2019.

Spomnimo, da so okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem: zelo zavedne Slovence, predvsem uslužbence in protifašiste, naj bi izgnali, Vindišarje (to so bili Nemcem naklonjeni koroški Slovenci) naj bi ponemčili, položaj Nemcev pa v vseh pogledih utrdili. Največ Slovencev naj bi izgnali zato, da bi dobili prostor za nemške koloniste. Na izpraznjena področja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem pa Nemce iz Kanalske doline in južne Tirolske.

Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo okoli 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja. Okupator je tudi z območja današnje Upravne enote Domžale izgnal številne prebivalce različnih krajev, še posebej pa sta po številnih izgnancih znana Zlato polje in Koreno.

V spomin na 7. junij leta 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo je Društvo izgnancev Slovenije 1941 – 1945 razglasilo 7. junij za dan slovenskih izgnancev, ob tem dnevu pa so bile v Sloveniji navadno številne slovesnosti. Med njimi smo člani domžalskega društva vrsto let bili soorganizatorji slovesnosti v Mostecu, ki smo se je v prvih letih udeleževali kar z dvema avtobusoma, zadnjič v letu 2018 pa nas je na slovesnost popeljal en avtobus. Tega leta smo se namreč izgnanci odločili, da se udeležujemo osrednje slovenske slovesnosti v Rajhenburgu in obiskali tudi Muzej slovenskih izgnancev, ki je našel mesto v nekdanjem gradu.

Žal zaradi koronavirusa letošnjih prireditev v spomin na izgnanstvo ne bo, se bodo pa zanesljivo vse žrtve druge svetovne vojne spomnile dni trpljenja v izgnanstvu in si tako kot vselej zaželele: Nikoli več vojne.

Z željo, da to obdobje ne bo nikoli pozabljeno, je profesorica Ivica Žnidaršič, dolgoletna predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941 – 1945, kateri gre tudi iskrena zahvala za pravice, ki so jih izgnanci prejeli v dobrih treh desetletjih, pripravila publikacijo z naslovom O vračanju Slovencev iz izgnanstva pred 75 leti in jo namenila tej pomembni obletnici. Knjižica med drugim prinaša osnovne podatke o slovenskih izgnancih, ki so jih, posebej v Nemčiji, izkoriščali kot ceneno delovno silo za najtežja dela, največ teksta pa govori o vračanju Slovencev v letu 1945 v domovino, o mednarodnem urejanju tega problema, ki se je usklajeval v okviru mednarodnega telesa UNRRA, ki je bilo ustanovljeno že leta 1943, da bi v Evropi pomagalo članicam Društva narodov, ki so zaradi vojnega pustošenja pretrpele največ.

V publikaciji bralci lahko najdejo vrsto informacij o poteku vrnitve posameznih skupin izgnancev, mnogi so se vračali z Vlaki brez voznega reda, se ustavljali v repatriacijskih bazah ter v veliko primerih domov prišli na požgane in oropane domove. Posebej avtorica govori o vračanju izgnancev iz Srbije, Hrvaške in Bosne. Zelo veliko vlogo pa je v vseh teh prizadevanjih opravil tudi Rdeči križ. Publikacija se zaključuje z ugotovitvijo avtorice: »Letos mineva 75 let, od kar smo se vrnili iz izgnanstva in begunstva in zadnji čas je za poravnavo tudi gmotne škode, nastale med drugo svetovno vojno.«

Člani Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale bodo publikacijo prejeli po pošti. Vsem želimo prijetno poletje, z aktivnostmi pa nadaljujemo jeseni.

Vera Vojska

Foto: Muzej slovenskih izgnancev in Arhiv DIS