Prvenstvena smer Slovenska direktna Luke Stražarja in Nejca Marčiča v Himalaji

Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom 2021, uspela preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore Tsoboje (6680 m). Prvenstvena smer je prava kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, veter in mraz pa sta izkušnjo naredila zares himalajsko. Na isti odpravi sta v zahodni steni himalajskega šesttisočaka poskusila tudi Marko Prezelj in Matija Volontar, a jima je načrte prekrižal močan veter.

Z zlatim cepinom, ki sta ga prejela leta 2012 slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič, sta dosegla nov izjemen uspeh. V Nepalu sta preplezala prvenstveno smer v severozahodni steni 6680 metrov visoke gore Tsoboje, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izjemen dosežek sta tudi fotografsko dokumentirala, posledica tega pa so izjemne fotografije, čeprav posnete z kompaktnim in lahkim fotoaparatom in tudi lepa snov za slikovna popotovanja na alpinističnih večerih, ki jih prirejajo razna društva in organizacije.

Kulturno društvo Jože Gostič Homec je v petek, 3. decembra 2021 priredilo Alpinistični večer, ki je potekal v večnamenski dvorani v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Lani je Alpinistični večer odpadel, drugače pa v društvu že vrsto let organizirajo alpinistične večere, na katere povabijo izjemne in zaslužne ljudi iz sveta alpinizma, da tudi širša množica obiskovalcev v pogovorih doživi njihove uspehe. V uvodu pogovora je vse zbrane pozdravil Marjan Loboda iz Kulturnega društva Jože Gostič iz Homca, predstavil oba gosta večera ter jima nato prepustil, da sta spregovorila o svojem udejstvovanju kot naveza v gorah in tudi o svojih izjemnih uspehih, ki sta jih podkrepila z slikovnim materialom.

Luka Stražar (Akademski AO) in Nejc Marčič (AO PD Radovljica) sta v dneh od 28. do 30. oktobra 2021 preplezala novo smer v severozahodni steni gore Tsoboje (6680 m), ki sta jo poimenovala Slovenska direktna in jo ocenila z ED, ki je najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, M5, AI5. Kot sta dejala,1700-metrsko smer odlikuje zahtevno in izpostavljeno plezanje v osrednjem delu, kljub strmemu terenu pa sta našla dve odlični mesti za bivakiranje. Vzpon so zaznamovali nizke temperature in močan veter s pršnimi plazovi. V izogib zmedi zaradi majhne razlike v višini, sta se povzpela na centralni in vzhodni vrh gore. Sestopila sta po zahodni strani in bazo dosegla ravno na predvečer odhoda. Prvi dan jima je nekaj težav povzročil tanek krhek led. En raztežaj sta se morala celo spustiti po vrvi, potem ko sta ugotovila, da ne bosta našla prehoda čez strme požlejene plošče. Bivak prvega dne sta tako morala poiskati nekoliko nižje. S samo lokacijo pa sta imela izredno srečo, saj sta v zelo strmem terenu našla dovolj prostora za razmeroma udobno noč. Osrednji del je bil tehnično najzahtevnejši s kar nekaj zares napetimi raztežaji. V zgornjem delu pa sta v sicer lažjem terenu morala svojo smer prilagoditi stalno močnemu vetru. Drugi bivak sta izdelala v ledeniški razpoki. Taktika, da s seboj ne vzameta šotora, se jima je obrestovala. Na vršnem grebenu sta imela izredno srečo, da je bila severna stran gore nekoliko v zavetrju, sicer ne vesta, če bi uspela ‘pririniti’ do vrha. Vodja Alpinistične odprave Rolwaling 2021 je bil Luka Stražar, odpravo pa je sofinancirala tudi Planinska zveza Slovenije. Sicer se je na markantni šesttisočak Tsoboje na odmaknjenem himalajskem območju Rolwaling prvič povzpela nemška alpinistična odprava leta 1972, slovenska alpinista pa sta opravila prvi pristop preko severozahodne stene.

“Zelo sem zadovoljen, da sem se lahko po bolezni na začetku sestavil in z Luko odplezal odlično smer tik pred iztekom odprave. Ob bolezni so seveda bili tudi težki trenutki, a sem bil za samo odpravo zelo motiviran, kar je pomagalo prebroditi težave. Do zadnje aklimatizacije sem se nekako pobral in tam prvič videl najin cilj, severozahodno steno. To mi je vlilo veliko novih moči. Glavni vtis je name pustil strm osrednji del smeri z res napetim plezanjem,” je svoje vtise v pogovoru strnil Nejc Marčič. Ob prihodu v bazo v začetku oktobra je namreč zbolel ter z visoko vročino in simptomi angine prvih sedem dni preležal v postelji.

“Ob začetnih nevšečnostih je bilo ključno ohraniti potrpežljivost in verjeti v to, da se bo Nejc pobral. V pomiritev je bila misel, da so na vseh športnih turnirjih pomembne zmage ob koncu in ne uspehi takoj na začetku. Med plezanjem je bilo nekaj odstavkov res vrhunskih. Prava kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini. Veter in mraz pa sta izkušnjo naredila zares himalajsko,” je povedal Luka Stražar. Po njegovem mnenju je bilo ključno za njun uspeh dobro poznavanje soplezalca in zdaj tudi že dobršna mera izkušenj s plezanjem v Himalaji.

Luka Stražar in Nejc Marčič sta uigrana alpinistična naveza, ki je prejela zlati cepin 2012 za prvenstveno smer Sanjači zlatih jam v severovzhodni steni K7 West (6615 m), ki sta jo preplezala leta 2011 v Pakistanu. Stražar je z Alešem Česnom in Britancem Tomom Livingstonom prejel tudi zlati cepin 2019 za prvi pristop na Latok 1 s severne strani. Ljubljančan in Radovljičan sta leta 2012 preplezala prvenstveno smer Modri dirkač v takrat še nedotaknjeni zahodni steni Janaka (7009 m) v Himalaji, skupaj s soplezalci iz SMAR – slovenske mladinske alpinistične reprezentance leta 2013 novo smer po Vzhodnem stebru na Kang Ri (6200 m) v Himalaji, na odpravi Anapurna 2017 pa sta opravila vzpon po normalni smeri na osemtisočak do 7200 metrov. Člana odprave Rolwaling 2021 sta bila tudi Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Matija Volontar (AO PD Jesenice), ki sta med 28. in 30. oktobrom opravila poskus v vetru zelo izpostavljeni zahodni steni gore Tsoboje. V jugozahodnem razu sta ob skalnem in plezanju mešanega terena dosegla višino 6100 metrov. Tam so ju močni sunki vetra prepričali v umik. Njun cilj vzpona v razu je tako žal ostal neuresničen.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar