Hrana je vrednota. Vsak od nas ima moč, da lahko z njo skrbno ravna

Vlada RS je na pobudo Lidla Slovenija, Ekošole in partnerjev, 24. april 2023 razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane. V obeležitev pomembnosti dogodka, je v prostorih Biotehniške fakultete v Grobljah na Rodici potekala predstavitev inovativne prakse, tako imenovana Mini tovarna, ki vzpostavlja alternativne scenarije upravljanja s potencialnimi presežki hrane. Osrednji podpornik odprtja in delovanja Mini tovarne je podjetje Lidl Slovenija, ki s tovrstnimi projekti podpira razvoj novih načinov za zmanjševanje viškov hrane. 

O pomenu zmanjševanja zavržene hrane in številnih enostavnih ter majhnih korakih, ki jih lahko naredi vsak od, nas začenši v lastnem gospodinjstvu, smo se pogovarjali s Tino Cipot, vodjo korporativnega komuniciranja Lidl Slovenija.

Vsaka zgodba ima svoj začetek. Ko se začetna misel izoblikuje v idejo, ki zadobi konkretnejšo podobo in nato končno realizacijo.

Projekt Hrana ni za tjaven dan, je nastal že leta 2015 kjer smo lahko s projektom Ekošola v šolah in vrtcih resnično videli, kako je s pomočjo izbranega pristopa, otroške kreativnosti ter angažmaja, prišlo na precej preprost način do premikov in sprememb. Šole so beležile celo do 90% manj zavržene hrane. Po devetih sezonah imamo v projekt vključenih več kot 200 šol in vrtcev, ki v njem vidijo pozitivne učinke. Kmalu po začetku projekta smo začeli premišljevati, kako bi spodbudili k še večjemu premisleku o skrbnem ravnanju s hrano. Porodila s je ideja o projektu Slovenski dan brez zavržene hrane, ki se nam je zaradi korone malce zavlekel, zato smo ga dejansko izpeljali šele leta 2021. K sodelovanju smo povabili tudi Ekologe brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in pa Tam-Tam. Prvo leto smo naredili natečaj, kjer smo iskali in prebirali najboljše zgodbe na temo brez zavrže hrane in k sodelovanju povabili slovenske ilustratorje, da so 5 najboljši del tudi ilustrirali. Leta 2022 je bil naslov natečaja “Nisem za stran, vzemi me v bran”, kjer smo zbirali in promovirali reciklirane recepte. Skupaj s Tam Tamom smo tako naredili natečaj za mlade kreativce. Prejeli smo preko 200 del. Ponosna in vesela sem, da sem bila del žirije, saj je bila resnično izjemna izkušnja prebirati izdelke, ki so jih naredili mladi. Trenutno najboljše 3 izdelke razstavljamo po celotni Sloveniji.

V preteklih letih ste veliko pozornosti namenili otrokom in učencem, letos ste se odločili fokus usmeriti drugam in nagovoriti tudi odrasle.

Kljub temu, da smo prepričani, da največ zavržene hrane nastane v različnih obratih, praksa kaže, da kar 50 % zavržene hrane nastane v gospodinjstvih. Vsekakor je res, da določena količina zavržene hrane nastane tudi v restavracijah, šolah, proizvodnji, etc, vendar vsekakor manj kot v gospodinjstvih. Zato je Slovenski dan brez zavržene hrane namenjen ozaveščanju v gospodinjstvih. Ozaveščanju vsakega posameznika, da sam pri sebi pogleda, kaj lahko naredi?

Ali morda bolj učinkovito nakupuje? Morda boljše skladišči hrano? Morda malce bolj skrbno premisli in pogleda, ali zna pravočasno opaziti rok uporabe, ki je napisan na živilih? Ali skrbi za temperaturni režim v hladilniku. To so le nekatere izmed stvari, ki jih lahko enostavno spremenimo.

Če smo povsem iskreni, so naši starši verjetno precej več kuhali od nas in tudi pogosteje ostalo hrano preteklega dne uporabili za pripravo nove jedi naslednji dan.

Res je. Osebno sem mnenja, da nam malo manjka te veščine po-uporabe. Kakšno stvar se lahko še zvečer poje. Lahko se jo kombinira kot kuhana govedina v solati. Iz kruha se lahko naredijo kruhovi cmoki.

Običajno predstavljajo nedeljska kosila kar precejšen izziv, saj ostane kar nekaj hrane, ki pa se jo lahko uporabi na različne načine tudi naslednji dan. Kako torej uporabiti hrano, ki se ji približuje rok trajanja ali pa v primeru, da smo jo skuhali preveč?

V Lidlu smo izdali že osmo knjižico – reciklirana kuharija, kjer so otroci raziskovali ter kuhali stare recepte in tako preizkusili načine, kako reciklirati hrano. Najboljše smo tudi nagradili.

Vsaka trgovina si želi imeti kar se da pestro ter raznoliko ponudbo in lepo bogato založene police. Med hitro pokvarljivimi živili, živili z daljšim rokom trajanja, sveže pečenim kruhom in številnimi dobrotami, se kaj hitro lahko pripeti, da pride do presežka hrane. Kako si pomagate v Lidlu?

V Lidlu z optimizacijo in različnimi sistemi zmanjšujemo presežke hrane, saj vsakodnevno naročamo blago v trgovine, kar pomeni, da preko sistema natančno vemo, kje je česa dovolj ali morda preveč. Ob tem skušamo vkalkulirati in upoštevati faktorje, ki vplivajo na potrošnjo. Seveda želimo, da hladilniki niso prazni in da pri nas na enem mestu kupec dobi vse, kar potrebuje. Ravno zato imamo mehanizme s katerimi skrbimo, da je hrane dovolj, ne pa preveč.

Kar pa ostane, govorimo o izdelkih, ki imajo daljši rok uporabe ali o svežem kruhu, ki je pečen, ali pa morda o sadju in zelenjavi, le te pa v že več kot 40-tih od skupno 65-tih trgovinah doniramo preko zveze Lions Slovenija ali drugih humanitarnih organizacij. Za zmanjševanje presežkov hrane delamo tudi druge projekte. Eno od teh je tudi Mini tovarna, kjer smo se povezali s socialnim podjetjem Etri, da vzpostavimo drugačno razmišljanje.

Kaj lahko naredimo, ko opazimo, da nam bo nek presežek hrane ostal? Obstaja veliko scenarijev in Mini tovarna je namenjena ravno temu. Iskanju in raziskovanju scenarijev. Trenutno bo predvsem raziskovala kateri presežek hrane lahko nastane, ali pri proizvajalcu, trgovcu, kmetu in kaj vse se lahko s presežkom hrane naredi, da ne bo pristal v smeteh.

Že v našem gospodinjstvu lahko z majhnimi triki naredimo ogromno. Vsekakor je potrebno sadje in zelenjavo pravilno skladiščiti. Banane ne smemo dajati k jabolkom, saj bodo postale hitro črne. Jagode hranite v hladilniku, vendar bodite pozorni, da se jih ne dotikate preveč, saj vsak dotik pomeni ranico na površini in lahko pride do hitrejšega gnitja.

Predvsem pa, ko greste v trgovino, poskrbite, da boste na pravilen način prinesti stvari domov. Uporabiti vrečko za hlajene izdelke, predvsem sedaj, ko so dnevi toplejši. Za meso je nujna. V kolikor je zunaj vroče in ste samo prečkali cesto, ste brez uporabe vrečke za hlajenje izdelke že prekinili hladilno verigo, kar pomeni, da bo potrebna večja pazljivost in tudi hrana se hitreje pokvari.

Vsekakor je pomembno, da že tretjič praznujemo Dan brez zavržene hrane in da je pomembnost reševanja problematike prepoznala tudi Vlada RS, ki je nedavno sprejela sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Gre za zelo pomemben preskok in nekje je potrebno začeti. Mislim, da se bo veliko stvari spremenilo.

Hrana je vrednota in želim si, da bi bila tako obravnavala tudi v naših gospodinjstvih.

Tudi ozaveščanje otrok je pomembno in kot že v številnih projektih, kjer so bili povabljeni k ustvarjanju na izbrano tematiko so tudi pri premišljevanju o zavrženi hrani dokazali, da zmorejo marsikaj razumeti.

“Otroci zmorejo veliko več, kot odrasli od njih pričakujejo. Ne moremo pa od otrok pričakovati česar še nikoli niso videli ali doživeli. Enako je s hrano, z okusi in z gospodinjskimi opravili. Otroci zmorejo in so svetel primer. So bolj odprti in izjemno nagnjeni k delovanju in ne samo govorjenju. Ko začutijo, da je nekaj narobe, to izpostavijo in so se pripravljeni tudi boriti. Marsikaj naredijo. Samo priložnost jim je potrebno dati.” je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan, program Ekošola.

Dogodka, ki je potekal v ponedeljek, 24. apirla 2023 v prostorih Biotehniške fakultete v Grobljah na Rodici so se poleg pobudnikov projekta udeležili še ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgel. Zbrane na dogodku je pozdravila tudi dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Marina Pintar, prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj, prof. dr. Aleš Kuhar pa je predstavil aktivnosti Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani na področju trajnostne, zelene in digitalne živilske verige ter raziskave na področju preprečevanja zavržkov hrane, ki jih fakulteta izvaja z različnimi deležniki.

»Vesela sem, da smo skupaj s partnerji uspeli dogovoriti slovenski dan brez zavržene hrane, kar je bil tudi eden od ciljev akcijskega načrta za manj izgub hrane. Ta dan naj nam služi kot orodje za ozaveščanje in popotnica za tvorno sodelovanje vseh členov verige preskrbe s hrano. S hrano moramo ravnati skrbno, hrana je več kot obrok in ne sodi v smeti. Danes bomo vsi skupaj in vsak zase prispevali kamenček v mozaiku odnosa do hrane,« je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.

»Z Mini tovarno v Skupini Etri stopamo v novo poglavje, kar nam je uspelo s pomočjo Lidla Slovenija. Poleg osrednjega namena je namreč Mini tovarna tudi prostor usposabljanja kadrov za delo, potrebnih v predelavi in tudi v gostinstvu in je usmerjena v grajenje vključujoče družb. Smo učno podjetje s svojimi stroji, kjer se ljudje učijo in pridobivajo izkušnje, da lahko kasneje dobijo redno zaposlitev,« je dejala Lenka Puh iz Skupine Etri, pod katero spada tudi zadruga Allium.

»Kot trgovec se močno zavedamo naše so-odgovornosti pri nastajanju količin zavržene hrane. Zato se področja že desetletje sistematično lotevamo – optimizirali smo številne procese za čim manj zavržkov živilskih izdelkov, vzpostavili učinkovit sistem donacij izdelkov, obenem pa v zadnjih letih prevzemamo vlogo aktivnega družbeno-odgovornega partnerja, ki ozavešča in o problematiki nagovarja različne ciljne javnosti. Tudi podpora Mini tovarne je eden naših pomembnih korakov pri sledenju naših družbeno odgovornih in trajnostnih načel,« je dejal Tomaž Kus, izvršni direktor prodaje v Lidlu Slovenija.

Količina zavržene hrane, ki nastaja po celem svetu, ima neslutene družbene, gospodarske in okoljske spremembe ter negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano. Na svetovni ravni se približno tretjina vse hrane, ki se proizvede za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. Partnerji slovenskega dne brez zavržene hrane, ki poteka tretje leto zapored, so si tako enotni, da je treba problematiko aktivno nagovoriti, prvi korak k temu pa je zagotovo ozaveščanje javnosti o problematiki in ponuditi konkretne nasvete, kako zmanjšati količine zavržene hrane.

Avtor: Petra Petravič; Foto: Marko Pigac, MP produkcija; canva.com