Ekipa Gorske reševalne službe Kamnik osvojila odlično 2. mesto v znanju prve pomoči
Ena od osnovnih nalog gorskih reševalcev je nudenje prve pomoči in ustrezna priprava za transport ponesrečencev iz težko dostopnih terenov v gorah ali drugje. Za pridobitev naziva je potrebno opraviti tudi usposabljanje in izpit za naziv bolničar. Pridobljeno znanje ne traja v nedogled, zato ga v društvu Gorske reševalne službe Kamnik ohranjajo s pomočjo vsakoletnih obnovitvenih tečajev. V soboto, 27. maja 2023, se je na dnevu gorskih reševalcev, ki ga vsako leto organizira ena izmed 17 postaj v Sloveniji, odvilo tekmovanje iz znanja in nudenja prve pomoči, kjer je ekipa Gorske reševalne službe Kamnik zasedla odlično 2. mesto.
Člani društva Gorske reševalne službe Kamnik so se marca letos prvič srečali v novih društvenih prostorih in začeli s pripravami na tekmovanje. Osnovno znanje vsakega reševalca se sestoji iz pregleda ponesrečenca, oskrba rane, zlome, imobilizacija okončin in prepoznavanja raznih stanj (hipoglikemijo, srčni napad, alergije …). Vedeti morajo, kako oskrbeti opekline, ozebline, kako zaustaviti krvavitve, kakšni so temeljni postopki oživljanja, kako uporabljati defibrilator, epipen. Kaj storiti, če so predrta pljuča, kako ravnati, če gre za zlom hrbtenice, medenice. Kaj storiti, če pride do odtrganja uda. Poškodovance je potrebno postaviti v pravilni položaj glede na poškodbo, jih ustrezno namestiti na nosila, pripraviti za transport s helikopterjem in v kolikor ga ni, za prenos v dolino.
Želja članov je bila, da vse to znanje nadgradijo in pričnejo dobro delovati kot ekipa. Ekipa, v kateri vsak član zna vse, sočasano pa si znajo naloge tudi razdeliti. Cilj je, da na koncu hitro in učinkovito oskrbijo poškodovanca.
Marjana Hostnik, diplomirana medicinska sestra je prevzela vodenje priprav. Odločila se je za situacijski pristop, ki se je izkazal za zelo učinkovitega. Na eni od prvih vaj je kot poškodovanec sodeloval tudi Marjanin sodelavec, Florjan Rozman Ravnikar, diplomiran zdravstvenik. Takoj se je vključil v situacijo in na lastno pobudo ter v veselje članov, začel pripravljati scenarije poškodb, učiti o protokolu pristopa, pridobitvi potrebnih podatkov o poškodovancih, načinih komunikacije, razdelitvi nalog in tistih malih podrobnostih, ki naredijo razlike. Florjan je z ekipo vztrajal do konca in se prvič v življenju odpravil v Logarsko dolino.
Pri Domu planincev so zdravniki iz vrst gorske reševalne službe pripravili pet točk, na katerih so člane čakali ‘poškodovanci’, kamniško postajo je kot ocenjevalec zastopal dr. Primož Trunk. Tekmovanje so začeli z gospo, ki jo je napadel medved in ji razparal trebuh. Čebelarko so oskrbeli in jo potolažili. Nato je reševalno ekipo čakala gospa, ki si je zlomila nogo pri soteskanju, njen vodnik pa se je začel dušiti, saj se mu je v sapniku zataknil pravkar pojeden sendvič. Gospa je dobila vakuumsko opornico, gospod pa par krepkih čez hrbet in šele heimlichov prijem je poskrbel za zataknjeni sendvič. Tretja točka je prinesla voznika štirikolesnika, ki je prehitro pripeljal v ovinek in stresel sebe in svojo nosečo sopotnico v jarek. On nezavesten, ona s poškodovano roko. Dekle so hitro oskrbeli, z gospodom pa so imeli več dela. Pravilno so ga obrnili s trebuha na hrbet, mu sneli čelado, namestili vratno opornico in ga naložili na nosila. Pri pričvrščevanju na nosila so malce zamenjali vrstni red nameščanja pasov in opornice za glavo, kar je ocenjevalca tako zelo zmotilo, da je podelil (neupravičeno) malo točk. Florjan je ekipo Gorske reševalne službe Kamnik po zaključku umiril, saj sta bili na sporedu še dve točki.
Nadaljevali so s plezalcem, ki je padel dvajset metrov na ozko skalno polico, si poškodoval prsni koš, medenico in levo golen. Oskrbo so opravili brezhibno in dobili pohvale za iznajdljivost in dobro organiziranost. Za konec pa še gospod, ki ga je začelo tiščati v prsih in pa njegova prestrašena ter panična žena. Hitro so pridobili podatke, da je gospod srčni bolnik, nakar je izgubil zavest, prenehal je dihati
in ustavilo se mu je srce. Na lutki so začeli s temeljnimi postopki oživljanja, mu namestili defibrilator in po izvedenem šoku je prišel k sebi. Članom ekipe je odleglo.
Na tekmovanju je ekipa Gorske reševalne službe Kamnik osvojila odlično 2. mesto, boljši so bili Škofjeločani, 3. mesto pa so osvojili Jezerjani. Uvrstitev kot takšna nima tolikšne vrednosti, kot jo ima sodelovanje in povezanost članov ekipe, ki so na tekmovanju utrdili in osvojili ogromno novega znanja.
Ekipo Gorske reševalne službe Kamnik so sestavljali: Tadej Trobevšek (vodja), Primož Lavrič (sviper oz. odgovorni za varnost) in Dejan Kuserbanj, Janez Kosirnik in Matej Ogorevc (člani). Na tekmovanje sta jih pripravljala Marjana Hostnik in Florjan Rozman Ravnikar. Za njun čas in potrpljenje se jim člani Gorske reševalne službe Kamnik iskreno zahvaljujejo.
V izogib nesrečam je potrebno dobro načrtovati planinske ture in izbrati cilje, ki smo jim kos. Če smo razmeram primerno opremljeni, imamo s seboj zadosti hrane in pijače, ter se v hribe odpravimo dovolj zgodaj, smo storili največ, kar je v naši moči, da se bomo tudi v prihajajoči poletni
sezoni z vrhov vračali brez prask, polni lepih vtisov in doživetij.
Ekipa Gorske reševalne službe Kamnik vam želi varen korak.
Petra Petravič; Foto: Gorska reševalna služba Kamnik