Pater dr. Karel Gržan: “Kako z ironijo premagati in prenašati norosti tega sveta”

Kulturno prosvetno društvo Drouz je v nedeljo, 6. novembra 2022, v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje izvedlo prvo v sklopu štirih pogovornih predavanj na temo “Življenje živimo radostno in lepo”. Gost prvega srečanja je bil pater dr. Karel Gržan, ki je udeležencem pogovora na hudomušen način spregovoril o tem, kako z ironijo premagati in prenašati norosti tega sveta.

Gosta pogovornega večera, patra dr. Karla Gržana je v uvodu predstavila Ema Smodiš, predsednica Kulturno prosvetnega društva Drouz. Dr. Gržan se je na začetku predavanja podal v preteklost. Na grajske dvore: “Kar duši življenje, je treba znati izsmejati. Zato so modri vladarji poskrbeli za dvorske norčke, za ironizacijo, za smeh …To so bili miselno najbolj pronicljivi in etični posamezniki. Vladar jim je zaupal poslanstvo, da so v ironizacijo izpostavili škodljive, neumne ideje in predloge ministrov ter drugih vplivnežev. V posmeh so izpostavili le tisto, kar je bilo treba preprečiti, ker bi škodovalo kraljestvu in ljudem. S smešenjem so onemogočali, da bi se razbohotila norost. Pred kraljem so ironizirali nedopustne zahteve ministrov in s tem nasmejali vse. Tudi avtorji škodljivih idej so tako sami izsmejali svoje neumnosti in jih s tem izničili. Ko pa korektorja v službi dvorskega norčka ni bilo več, se je po palačah voditeljev lahko razbohotila norost vseh vrst. Če bi ustanove z duhovnim poslanstvom ohranjale in cenile poslanstvo »božjih norčkov« in svetne ustanove institut »dvornih norčkov«, se ne bi moglo razbohotiti v samoumevnost toliko institucionalnih neumnosti, vrednih in potrebnih, da se skozi ironijo in smeh izničijo.”

V nadaljevanju je dr. Gržan zase povedal, da je še strašilo mila podoba proti njemu in da se najbolje počuti v »štalnih cotah«. Povedal je zgodbo o policistih, ki ga srečajo ponoči na cesti v »štalnih cotah«. Seveda smeha ni manjkalo. Udeležencem pogovora je predstavil veliko smešnih zgodb iz svojih novih dveh knjig »Karl Gržan v smešnih prigodah svojega življenja JAZ, ČEPLIN ČARLI« prvi del in »Karl Gržan v smešnih prigodah svojega življenja JAZ, ČARLI ČEPLIN« drugi del. “Naj pojasnim, zakaj Čarli Čeplin. Ko sem dobil vabilo na sprejem norveškega kralja na ljubljanskem gradu (tako to zgodbo opisujem) in se je moj ego napihnil od ponosa, so me med drugim vprašali, kako naj me predstavijo. Povedal sem, da sem Karli in da sem kaplan, kar je nazadnje izzvenelo kot Čarli Čaplan in nazadnje kot Čarli Čeplin. Ironija in samoironija sta osvobajajoči,” je v smehu dejal gost večera.

Drugače pa je pater dr. Gržan napisal tudi knjigo »Ta krasni nori svet«. Piše pa tudi o težavah in stiskah sodobnega človeka, knjige za otroke, mladino in odrasle. Je težak dislektik, a je kljub temu doktoriral iz slovenščine. Redno piše članke za revijo Ognjišče in otroško revijo Mavrica, sodeluje tudi v radijskih oddajah na Radiu Ognjišče. Je gost številnih okroglih miz ter predava v šolah, knjižnicah in drugih ustanovah. Na prošnjo Eme Smodiš ga je pot zanesla tudi v Kulturni dom Radomlje, kjer je spregovoril o smehu in ironiji, ki osvobajata družbo in posameznika. Povedal je, da je ta, na videz lahkotna tema zelo pomembna, saj govori o veščini, ki pomaga, da preraščamo družbene in osebne norosti, torej tista dejanja, ki niso vredna in dobra ter ovirajo naše medsebojne odnose. “Smeh in ironija določene zadeve lažje pripeljeta do ciljev, ki si jih vsi želimo. Družbeno pravičnost, spoštljivost, odgovornost, osebno uresničevanje … Temeljita na samozavesti tega, kar je vredno, in hočeta prerasti norosti.” 

O smehu pa ni samo govoril, ampak je zanj tudi poskrbel. Na svoj hudomušni način je pripovedoval zgodbice iz svojega življenja, zato smo s humoreskami vstopili v njegov svet. In njegovo sporočilo? “Življenje je vredno in dobro, kljub bridkostim. Da bi rasli v pristnosti in bi bili usposobljeni za smeh, ki osvobaja. Ironizacija je izjemnega pomena, saj daje v posmeh vse tisto, kar naj bi prerasli, da bi bili kot posamezniki in kot družba osvobojeni vsega, kar jemlje življenju v sožitju dostojanstvo. Ko se sam izpostavim smehu, je to zato, da zmanjšujem svoj ego in se tako vračam v svoj resnični jaz. Tako, kot se napihne žabica, ko je ogrožena, tako se napihuje naš ego, ker smo menili, da je bila naša osebnost ogrožena – morda razvrednotena, ponižana in prezrta. Da bi v tej silni občutljivosti sebe zaščitili, smo napihnili ego in zakrili – zaščitili svojo resničnost. S samoironijo pa zmanjšujemo ta ego, ki z našim bistvom nima nobene povezave; je le obramba in lahko postane naša igra. Vračati se k pristnosti skozi smeh in ironijo – kako osvobajajoče je to za nas in za naše odnose,” je še dejal dr. Gržan. Celoten pogovor z njim, si lahko ogledate v zgornjem videu.

V sklopu cikla pogovornih predavanj, bodo v organizaciji Kulturnega prosvetnega društva Drouz v nadaljevanju gostili še Minko Gantar, Brigito Langerholc in Tejo Gradišnik. 

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar