Gabriela Babnik in Polona Wallas v domžalski Literarni kavarni

V marcu, mesecu žensk so v bralni znački za odrasle predstavili avtorici Polono Wallas in Gabrielo Babnik, ki v svojih najnovejših romanih – ZAPISANO V TELESU in ZA ANGELE, DA JIM NE BO DOLGČAS – izpostavljata položaj žensk v preteklosti in danes, njihove medsebojne odnose ter pomen lastne sobe in možnost izražanja lastnega glasu.

V Knjižnici Domžale je v sredo, 13. marec 2024 potekala Literarna kavarna, kjer so predstavili avtorici Polono Wallas in Gabrielo Babnik. Tisti, ki sodelujejo v projektu OKUSIMO BESEDO – bralna značka za odrasle, so po koncu pogovora prejeli nalepko. Tisti, ki boste poleg branja obiskali vsaj 2 literarna pogovora v organizaciji Knjižnica Domžale, boste prejeli dodatno nagrado. Z avtoricama se je o romanih, ki sta izšla lani pri založbi Litera, pogovarjala Martina Merslavič. Vse zbrane je pred pogovorom pozdravila Tadeja Rode Teran iz Knjižnice Domžale.

Mateja Polona Wallas, po izobrazbi sociologinja, dela pa na področju korporativnega komuniciranja v Ljubljani. Kot je dejala v pogovoru, se je pisanje začelo  ljubiteljsko, s pisanjem za radio in tiskane medije. Želja po pisanju je bila vseskozi prisotna, udejanja jo tudi skozi svoj poklic. Leta 2012 je bila v Delovih Poletnih zgodbah objavljena njena »Sladkost češenj« (2012), za zgodbo »Sijaj« pa je bila nagrajena na literarnem natečaju Ventilator besed. V letu 2020 je izšel njen prvenec kratkih zgodb »Ko se odločim, je poletja konec«. Poleg pisanja se ukvarja tudi z risanjem, živi zanimivo zasebno življenje, saj je mati štirih sinov in mačka, ki rad uide. Prvenec Polone Wallas roman »Zapisano v telesu« je nastal v procesu obiskovanja literarnih delavnic. Gre za dragoceno delo, ki ni samo literarno dejanje, temveč predvsem sočutno in inteligentno premišljevanje o položaju žensk v širšem družbenem smislu. Cilj pisateljice Polone Wallas je raziskati različne vidike ženskega doživljanja in izpraševanje tradicionalne predstave o vlogah spolov. Beseda je tekla o procesu pisanja romana, kako je avtorica zmogla usklajevati kreativni proces z dinamiko vsakdanjega življenja, kako so ji delavnice pomagale pri sami strukturi romana, vživljanju v literarne junakinje, in navsezadnje, kakšen je bil uredniški proces med mentorico Gabrielo Babnik in avtorico Polono Wallas. Roman odpira tudi teme povezane z ženskim telesom in daje glas tistim ženskam, ki so tako ali drugače ujete v odnosih z drugimi. 

Gabriela Babnik pa je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter 2009 magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Od leta 2002 se z ocenami in analizami literarnih del redno pojavlja v revijalni publicistiki. (2007) je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Za roman Sušna doba, ki je preveden v petnajst jezikov, je leta 2013 prejela nagrado Evropske unije, za svoje kritiško delo pa istega leta še Stritarjevo nagrado. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje, in piše radijske igre.

Pisateljica je širšo javnost nase opozorila s prvencem Koža iz bombaža (2007, Mladinska knjiga), za katerega je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Zgodba se dogaja v glavi prvoosebnega moškega pripovedovalca, Afričana, ki prihaja iz Burkine Faso, ona pa je Ljubljančanka, in  o njuni ljubezenski zgodbi, ki premaguje vse meje; geografske in kulturne. Za  roman »Sušna doba«, ki je izšla pri Beletrini, 2012, je prejela Evropsko literarno nagrado (2013). Angleški prevod romana »Sušna doba« je bil uvrščen v širši izbor za International Dublin Literary Award (2016). Leta 2015 je izšel avtoričin četrti roman »Intimno«, ki je bil nominiran za nagrado kresnik. Z romanom potujemo med Parizom, Ljubljano in New Yorkom, ob tem pa sledimo trem pripovednim nitim: ljubezenski zgodbi Janine in Fadula, nekdanjega novinarja iz Čada, ki je v Evropo pobegnil zaradi svojih kritičnih člankov, razmerju mlade Amine in precej starejšega Tiborja, ki se spopadeta s smrtjo nekajletne hčere Izabele in pripovedjo o umetnici Deani, ki preko fotografije vstopa v intimo svojih portretirancev. Med njimi se znajde tudi skrivnosten moški Tay, ki razkrije povezanost zgodb o identiteti, tujosti ter možnosti in odsotnosti možnosti izbire. Roman »Za angele, da jim ne bo dolgčas«, objavljen pri Mladinski knjigi, pisateljice in prevajalke Gabriele Babnik, pripoveduje več pripovedovalk. V drugem poglavju je v ospredju Vera, ki nosi ime po resnični osebi. Iz odlomka lahko izvemo vsaj nekaj o še kako napornih in hudih preizkušnjah partizank in partizanov XIV. divizije. Knjiga je toliko prežeta z ostrinami in dobrinami življenja, da je vprašanje žanra odveč. Za Gabrielo Babnik živeti pomeni biti med ljudmi. In pripovedovati o življenju je prva in zato večna snov prave knjige. Neprizanesljivo in drugače raziskuje. In kar je pisateljica iz življenja izbrala, preda bralcu. Pojma izbrati in brati imata isti izvor, ki vsem nalaga skrb za življenje, edino, ki ga imamo. In ta skupni napor razkriva bistvo življenja. Zato dobre knjige zahtevajo dobre bralce vseh starosti na vseh kontinentih in vseh časih. 

Avtor: Miro Pivar; Foto/video: Miro Pivar