Ples in glasba izpod kamniških planin
Folklorna skupina Kamnik je v soboto, 18. novembra 2017, pripravila poseben večer. S plesom in glasbo izpod kamniških planin so skupaj z gosti navdušili razprodano dvorano Doma kulture Kamnik.
Tokrat so se kamniški folklorniki še posebej potrudili in za gledalce izbrali le najboljše folklorne skupine, katere so letos nastopile v finalu državnega ocenjevanja folklornih skupin ter s tem dosegle državno raven. Tamburaški orkester iz Vrhpolja in narodno zabavni ansambel Odziv pa sta dogajanje na odru še dodatno popestrila. Enkratna prireditev s plesom, glasbo in petjem, obenem pa so si obiskovalci ogledali slovensko kulturno dediščino skozi kostumske podobe ter plesne nastope, kot so jih plesali nekoč.
Na prireditvi so nastopili: Tamburaški orkester KUD Vrhpolje. Orkester ima skoraj 30 članov in članic, ki redno nastopajo na manjših in večjih dogodkih. Sami priredijo dva velika koncerta vsako leto, na različnih prireditvah pa sodelujejo tudi z manjšimi nastopi. Včasih zaigrajo skupaj z zvezdami, kot sta Nuša Derenda in Vlado Kreslin, tudi z nekaj klapami so že sodelovali, velikokrat pa popestrijo tudi poroke, praznovanja in druge družabne dogodke. Redno se udeležujejo tudi tekmovanj.
Folklorna skupina Marko Beltinci. So srednješolci in študentje, ki prekmursko ljudsko izročilo negujejo že od rane mladosti. Nekateri so začeli že v vrtcu in z velikim veseljem nadaljevali v osnovni šoli. To jim je »prišlo v kri«, kot temu radi rečejo in ker jih druži pristno prijateljstvo, z velikim veseljem in vztrajnostjo, kljub šolskim obveznostim in številnim sodobnim izzivom nadaljujejo. V programu predstavljajo prekmurske plese, pesmi, šege, navade in igre. Radi pa zaplešejo tudi belokranjske plese.
Folklorna skupina Gartrož Nova Gorica. Začeli so kar tako, za špas, bi rekli pri nas. Nekaj veselih obrazov se je zbralo in vsak je pripeljal še kakšnega. Ko so spoznali, da so razigrana druščina in da se poleg plesa, petja in igre, pri njih še marsikaj dogaja, so ostali. Nekaj jih je, ki so v skupini že od samega začetka, nekateri so prišli pomagat “samo ” peti in s svojimi pevskimi glasovi so pripomogli k boljši odrski postavitvi, pa so ostali in se naučili še plesati, čeravno so trdili, da tega niso sposobni, spet drugi so z njihovo pomočjo pridobili boljše samozaupanje v pevske sposobnosti, tretji pa so odkrili svoje igralske sposobnosti.
Narodno zabavni ansambel Odziv. Dve dekleti, trije fantje, doma iz okolice Domžal igrajo, kamor jih povabijo, Domžalčani in okoličani jih že dobro poznajo.
Folklorna skupina Kamnik. Po nekaj letih premora je znova zaživela folklorna sekcija, usmerjana po stopinjah svojih predhodnikov. Specifična dejavnost, kakršna je folklorna, pa je, spet sčasoma, vse glasneje narekovala nove potrebe in spremembe: za vaje, študij ljudskih plesov z zasedbo, denimo, desetih in več parov, je potreben primerno velik prostor, zraven pa še za garderobo, folklorne kostume in rekvizite, pa tudi arhiv … Zadnja leta so se možnosti za to s pomočjo Občine Kamnik odprle v mestnem Domu kulture, tam ima tako svoj dom tudi samostojno kulturno društvo z imenom Folklorna skupina Kamnik. Zasedba tej zvrsti predanih folklornic in folklornikov pod strokovnim vodstvom mentorice Tanje Drašler tako nadaljuje ljubiteljsko kulturno dejavnost svojih mnogih predhodnikov, uresničuje svoja poustvarjalna hotenja z reprezentiranjem pomenljive dediščine svojega okolja, vzpostavlja primeren odnos do nje in ga privzgaja tudi bodočim rodovom.
Tone Ftičar, vodja območne izpostave JSKD Kamnik, ki je tudi povezoval prireditev, je gledalcem pripravil prijetno presenečenje, saj je na oder povabil prof. Vinka Lipovca, 68 let živečega domačina iz Jarš v ameriški zvezni državi Ohio v mestu Cleveland, kjer je nekdaj živelo sto tisoč Slovencev. Prof. Lipovec se je rodil 22. januarja 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Po osnovnem šolanju v domači fari je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, po maturi pa se je vpisal na študij zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je uspešno diplomiral leta 1939. Nemci so ga jeseni 1944 aretirali in zaprli za dva meseca v samico, od tam pa so ga odpeljali v Dachau. 29. aprila 1945 so ujetniki dočakali osvoboditev. Sodeloval je pri organiziranju duhovne oskrbe za Slovence v Münchnu in organiziral selitev slovenskih beguncev v čezoceanske dežele. Septembra 1949 se je tudi sam preselil v Cleveland v ZDA, kjer je leta 1950 prevzel urejanje dnevnika Ameriška domovina. Kot urednik dnevnika je seznanjal rojake z dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji, skrbel za ohranjanje demokratične zavesti, zgodovinskega spomina, slovenske kulture in jezika. Urejal je tudi druge tamkajšnje slovenske časnike in leta 1979 stopil v pokoj, a bil še vedno dejavno navzoč v slovenski skupnosti v ZDA. Še posebej se je angažiral ob slovenski osamosvojitvi, ko so naši rojaki zbrali veliko pomoč mladi slovenski državi in naredili vse, da so ZDA priznale samostojno Slovenijo. Kot je dejal prof. Lipovec, se je pred enim tednom dokončno preselil v Jarše, da tu v miru užije upokojenske dneve. Ob tej priložnosti so mu izročili darilo.
Odlična prireditev, polna plesa, petja in igranja je resnično navdušila obiskovalce, ki so vsak nastop nagradili z dolgim aplavzom.
