Marec: čas prebujanja
Letos smo marec pričeli s pustnim torkom, glavnim dnevom pustnega časa od svečnice 2. februarja do pepelnice (dan po pustu), ko se simbolno pokoplje vse slabo, ki potem lahko prinese dobro. Pust smo od vedno povezovali z mostom med zimo in pomladjo.
Praznovanja pusta ni brez slastnega krofa, preprostega flancata ali miške (ostanki pri pripravi krofov), se radi spominjamo svojih otroških dni. Pa vendarle je bilo pustovanje nekoč precej preprosteje in maske so bile večinoma izdelane doma. Brez iznajdljivosti in ročnih spretnosti in pomoči v družinah ni bilo nič. Odrasli se v slovenski tradiciji večinoma niso pustno oblekli ali “šemili”, to je bilo narejeno večinoma za otroške pristne in vesele nasmehe na ta poseben dan ali dva v letu. Pustna sobota in pustni torek sta v naših krajih danes bistveno bolj slovesna.
Seveda imamo tradicionalne pustne maske, ki so od nekdaj namenjene odraslim in imajo dolgo tradicijo tudi v naših krajih. Kurenti s Ptuja, cerkljasnki lavfarji, orači, zeleni Jurij, bohinjske ter kostanjeviške šeme so samo nekatere, ki jih tradicionalno obeležujemo po slovenskih pokrajinah. Pust je tudi tradicionalna in poznana slovenska maska kot moški lik, različica iz Drežnice ima barvasto obleko iz cunj, čez pa oblečen v kožuh, včasih z obrazno masko ali samo pisano poslikan, da je imel bolj resen videz in se se ga včasih otroci tudi malo bali.
Običaj začetka izdelave krofov po legendi pripisujemo Ceciliji Krapf, dunajski dvorski pekarki in slaščičarki iz 17. stoletja. Razočarana nad ljubimcem je gneten kos testa z vso svojo jezo zabrisala v vrelo svinjsko mast in še danes radi okušamo, kaj je nastalo. O marmeladi legenda ne pove nič.
Lepo smo ga praznovali v družbi naših članov, prijateljev kulturne dediščine ob zeliščni čajanki in okušali božanske krofe, ki so nam jih tradicionalno pripravili gostinci s Trojan: z marelično in borovničevo marmelado.
Po naši tradiciji smo se še malo poglobili v pomen praznovanja in obudili nekaj pustnih običajev iz mladosti nekaterih starejših članov:
- https://www.facebook.com/1864731370442153/videos/482899113438598
- https://www.facebook.com/1864731370442153/videos/327345709446692
- https://www.facebook.com/1864731370442153/videos/300621112055903
Najbolj aktualno masko s poudarkom na tradiciji smo simbolično nagradili z zeliščnim čajem v podporo imunskemu sistemu za prihajajoče dni.
Včeraj smo s pepelnico ali pepelnično sredo vstopili v postni čas, ki je močno zastopan v naši tradiciji. 40 dni priprave na Veliko noč se je v katoliških deželah pričelo že leta 1091. Na ta dan velja strogi post, ki vernike poziva k omejevanju hrane na en obrok v dnevu, ko se lahko do sitega naješ. Omejitve ne velja za starejše, bolne in otroke. Hkrati na ta dan ne jemo mesa in mesnih izdelkov, kar upoštevamo tudi vse petke do Velike noči. Postni čas se tudi zaključi z strogim postom na Veliki petek – letos bo to 15. aprila. Tudi zdravstvena stroka opozarja na neprimernost prekomernega uživanja hrane in alkohola, ki ga posebej v tem času lahko popolnoma opustimo kot dobro popotnico v bolj aktiven čas leta in v skrbi za zdravje.
********************************
Čez mesec dni, 2. aprila bomo v Društvu Skrinjca sodelovali na celodnevnem dogodku Festival zelišč v Biotehničnem centru Naklo, ki bo nova popestritev v pomlad prebujajočega se obdobja leta, kjer bomo pokazali na tradicijo v slovenskem zeliščarstvu ter prepevali ljudske pesmi. Pojdite z nami.
Marija Komatar, predsednica društva Skrinjca