Februar: čarobni mesec pričakovanj
Mesec, ko je zima že kar dolga in ko se že skoraj neučakano prepuščamo pričakovanju pomladi, njenih barv in božajočih sončnih dni. Velja za zadnji zimski mesec pred pomladnim ciklom, ko večji del narave še počiva.
Februar je dobil ime po rimskem prazniku očiščenja – febre. Rimljani so po starem koledarju leto začeli s 1. marcem in pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno očistiti.
Svečan – slovensko ime povezujemo s sinonimom sveča, svetloba iz sveč, luč iz voska ali ledu – za obe je v temnem in mrzlem zimskem mesecu pravi čas. Lahko bi rekli, da si se v tem času leta na nekakšen simboličen način povsod lesketale sveče.
Tudi mi v današnjem času potrebujemo dodatno spodbudo luči v času, ko se dnevi že lepo daljšajo in prinašajo več energije, svetlobe in pozitivizma v naše življenje.
Tradicionalno in precej poznano ime za mesec februar svečan je bil pred tem imenovan sečan, saj je oznanjal čas, ko so naši predniki pozimi sekali drevje. Iz sečana se je nadaljeval mesec sušec (marec), ki je bil logično suh, ko sta se zemlja in drevje sušila. Sečan so Slovenci preimenovali v svečan šele v 19. stoletju, ko se je izgubil pomen imena meseca s sekanjem drevja v zimskem času.
Vesnar je še eno ime, prisotno v naši oddaljeni zgodovini, ki ponazarja ta čas pred pomladjo.
To je nadvse zanimiv mesec, ki ima 28 dni, ob prestopnem letu pa dan več. Naslednje prestopno leto v ciklu štirih let je 2024. 29. februar je 60. dan leta v gregorijanskem koledarju. Do konca leta tako ostaja še 306 dni.
Zgodovinski pogled na koledarski mesec februar in njegove zanimivosti
V gregorijanskem koledarju ima mesec februar le 28 ali 29 dni. Trikrat v zgodovini pa je v določenih državah v resnici imel 30 dni.
Leta 1712 je 29. februarju na Švedskem sledil 30. februar, da bi počasi odpravili švedski koledar in se vrnili na julijanskega. Švedsko kraljestvo, ki je takrat vključevalo tudi Finsko, je namreč od leta 1700 želelo v 40. letih postopoma preiti z julijanskega na gregorijanski koledar, tako da so nameravali izpuščati prestopne dneve. Leto 1700 tako na Švedskem ni bilo prestopno, vendar pa sta bili v nasprotju z načrtom prestopni leti 1704 in 1708. To je pripeljalo švedski koledar en dan pred julijanskega, a še vedno deset dni za gregorijanskim. Zmedo so zmanjšali leta 1712, ko so letu dodali dva prestopna dneva in tako dobili leto s 30. februarjem. Ta datum je ustrezal 29. februarju po julijanskem in 11. marcu po gregorijanskem štetju. Švedi so dokončno prešli na gregorijanski koledar šele leta 1753.
Leta 1929 je Sovjetska zveza uvedla revolucionarni koledar, v katerem je imel vsak mesec 30 dni, preostali 5 ali 6 dni pa so bili prazniki in niso pripadali nobenemu mesecu. V letih 1930 in 1931 je sovjetski februar tako imel 30 dni, leta 1932 pa so meseci spet dobili običajne stare dolžine.
Prazniki v februarju
Med prazniki Slovenci praznujemo najpomembnejši dan kulture v letu v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna: 8. februarja.
Mladi po letih in po srcu praznujemo dan ljubezni, Gregorjevo 12. marca na god svetega Gregorja ali dan, ko se ptički ženijo. Marketing nam je v zadnjih desetletjih postregel še en mednarodni dan zaljubljenih v februarju, to je Valentinovo ali praznik svetega Valentina 14. februarja. Ta dan so že v daljni zgodovini angleži praznovali kot dan, ko se ptički ženijo. Ljubimci so si izmenjevali pisemca in se imenovali za Valentine.
Naslednji pomemben dan v mesecu je seveda 21. februar, mednarodni dan materinega jezika. V društvu Skrinjca ga bomo obeležili z literarnim večerom: prebirali bomo kratko prozo in poezijo iz naših krajev.
Včerajšnji praznik, svečnica 2. februarja predstavlja prav poseben dan in posebej osvetljuje celoten mesec. Nekateri imenujejo ta dan praznik prižiganja luči, spomin na simbolično rojstvo v novo, krst, dan ki premaga noč, posebno luč. Stari običaji pokažejo pot pomladi, ki se bliža in se tako narava pripravlja na nov cikel.
2. februar, svečnica ali praznik luči, srečanj
Svečnica je povezana tudi s tradicionalnim blagoslovom sveč, ki ga še danes opravljajo v cerkvah in praznik Jezusovega darovanja v templju. To je tudi zadnji dan božičnega časa, 40 dni po Božiču. Na ta dan sta Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina.
Na Zahodu najdemo prvo pričevanje o svečnici leta 542. Praznik se je sprva imenoval Gospodovo darovanje, pozneje je zaradi pomembnosti blagoslavljanja sveč prišlo v navado tudi ime svečnica. Vzhodna Cerkev pa imenuje ta dan praznik srečanja.
Kitajci praznujejo novo leto med 21. januarjem in 20. februarjem. Vsako leto prinaša novo energijo, ki bo tokrat v znamenju črnega vodnega tigra.
Kaj pravijo posamezni dnevi februarja v slovenskih pregovorih in vremenskih predvidih:
Svečnica, 2. februar
- Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
- Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena.
- Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
- Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane.
- Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi.
- Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.
- Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
- Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori.
- Če o svečnici letajo mušice, nosimo še potem rokavice.
- Če se na svečnico jasno zdani, zima se raje še zadrži.
- Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži.
- Če je svečnica (2.2) zelena, velika noč bo zasnežena.
- Če je na Blaževo (3.2) oblačno, bo na Jurjevo privlačno.
- Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane.
- Če na svečnico (2.2) deži, se kmalu pomlad oglasi.
- Če na svečnico (2.2) sneži, se že vigred oglasi.
- Če na svečnico (2.2) sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
- Če o svečnici (2.2) burje ni, malega travna rada znori.
- Se Polona (9.2) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.
- Če se na svečnico (2.2) jasno zdani, zima še dolgo trpi.
- Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj.
- Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži
- Če je Svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pecjo.
- Svečanski Valentin (14.2.) prinese ključ od korenin.
- Če je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se poti obraz
- Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
- Kar Svečana ozeleni, se rado posuši.
- Do svečnice mlaska, po svečnici praska.
- Kadar Matija (24.2.) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.
- Sveti Matija (24.2.) led razbija, al če ga ni, ga pa naredi.
- Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore.
- Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.
- Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
Letos se s ponosom spominjamo 150. letnice rojstva našega največjega arhitekta Jožeta Plačnika in njegovega bogatega ustvarjanja. Na temo rojstva, krsta in luči je naredil veliko dediščine.
V naši neposredni okolici se lahko sprehodimo v cerkev svetega Mihaela v Mengeš, kjer naš čaka njegovo veličastno delo krstilnica po starokrščanskem vzoru in spovednica.
V pripravah na lep čas priprav svetlejših mesecev leta, ki jih februar napoveduje. Lahko jih preživimo aktivno, v dobri družbi knjig, narave in prijateljev – najbolje virtualno v času, kot nam je namenjen.
In opomnik: “Sonce je, tudi, če ga ne vidimo!” ¨- Msgr. Alojz Uran
Viri članka: znanja in misli, ki se prenašajo iz roda v rod, Wikipedija, Srce Slovenije, Stražar Stane. Mengeš in Trzin skozi čas, Damjan J. Ovsec. Velika knjiga o praznikih, I. Šašelj. Etnolog
Ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Slovenije v svojem poslanstvu gojimo v Društvu Skrinjca.
Marija Komatar, predsednica društva Skrinjca