Na Viru pri Domžalah so se čebelarji poklonili sv. Ambrožu, zavetniku čebelarjev in voskarjev

7. decembra goduje sveti Ambrož cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in voskarjev. Ob koncu čebelarske sezone se zato čebelarji želijo zahvaliti za dobrine, ki so jih prejeli od marljivih čebel. Še posebej pa so maše posvečena vsem pokojnim čebelarjem.

Tudi Čebelarska Družina Vir pri Domžalah je tako kot v skoraj vseh krajih po Sloveniji, povabila čebelarje in ljubitelje narave k sv. maši v počastitev zavetnika čebelarjev sv. Ambroža ter za pokojne in žive čebelarje. Sv. maša je potekala v četrtek, 7. decembra 2017, o v farni cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah. Sv. maše so se udeležili tudi praporščaki s prapori iz ČD Ljubljana Moste -Polje, ČD Mengeš, ČD Krtina-Dob in ČD Lukovica, ki so prapore postavili na vsako stran oltarja. 

Mašo je v farni cerkvi na oltarju, okrašenem s čebeljimi pridelki in izdelki, s panjema ter sliko svetega Ambroža, ki so ga okrasili člani Čebelarske družine Vir, daroval domači župnik Aleksander Urek ob somaševanju Pavleta Juhanta. Sveto mašo pa je z igranjem na orgle in s petjem popestril Uroš Urbanija. Svečo iz pravega čebeljega voska je za pokojne in žive čebelarje prižgal virski čebelar Viktor Svetlin, berilo je prebrala Nada Svetlin.

V pridigi je župnik, ob pogledu na čebelarje in ostale vernike, v prispodobi primerjal svečo iz voska s svečo iz cerkve, saj brez sveče ne bi bila prava maša, čebelarska sveča pa je res že na izgled lepe zlato rjave barve, saj je iz pravega voska napram ostalim svečam. Pozdravil pa je tudi čebelarje in farane, ki so prišli v cerkev in se udeležili darovanja Ambroževe svete maše. Spregovoril je o sv. Ambrožu kot zavetniku čebelarjev, pridigo pa končal z besedami: »Naj vam čebelarjem zaželim, da boste z Božjo in Ambroževo pomočjo imeli uspehe pri čebelarjenju.«

Ambroževe maše so priredila številna društva širom po Slovenije. Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta. Ob koncu svete maše je Mihaela Trček prebrala nekaj besed, ki jih je napisal Viktor Svetlin o čebelarjenju in zdravilnosti čebeljih pridelkov. Po blagoslovu so praporščaki, župnika in ministranti ter farani odšli še na ploščad pred cerkvijo sv. Jožefa, kjer so vse čakale medene dobrote v trdi in tekoči obliki, skupaj pa so zapeli še »Kolko kapljic tolko let« ter se še poveselili ob dobrotah, ki jih je pripravila Čebelarska družina Vir.

V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož.

O svetem Ambrožu
Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje sedmega decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja – je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji in voskarji pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.