Knjiga in bralci VI: z dr. Miho Kovačem o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji

Strokovnjaki od leta 1979 izvajajo raziskave bralnih navad med Slovenci. Nova raziskava, ki je izšla lani, kaže skrb zbujajočo podobo bralne kulture. Ne le da se je število nebralcev povečalo, upadlo je tudi število tistih, ki intenzivno berejo knjige. Letno 58 % Slovencev prebere zgolj eno knjigo. Zakaj se uvrščamo pod evropsko povprečje in kako krivuljo obrniti. Podatki Evropske komisije kažejo, da 68 % Evropejcev prebere vsaj eno knjigo. Najbolj bralni narod so Švedi, sledijo pa Nizozemci. Najmanj berejo v Grčiji.

S soavtorjem raziskave o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji, prof. dr. Mihom Kovačem, se  je na Srečanju z ustvarjalci, ki je v ponedeljek, 3. februarja 2020, potekalo v Knjižnici Domžale,  pogovarjala Cveta Zalokar. Srečanja se je udeležilo lepo število knjižničarjev in učiteljev ter drugih obiskovalcev, ki jim je mar za kulturo branja knjig. Zadnja raziskava o bralnih navadah je pokazala precej klavrno stanje, ki vzbuja resno skrb. Alarm, za vse, ki jim ni vseeno. Ker to vpliva na celotno družbo, odnos do znanja, porast populizma. Kaj narediti, da bo branje spet zanimivo, da bo knjiga spet vrednota?

»Težave z bralnimi navadami so nekaj, česar v trenutnih razmerah v Sloveniji ne morejo rešiti ne knjižničarji, ne založniki, niti avtorji, niti jih ni mogoče učinkovito rešiti s spremembo ali ukinitvijo ZECK ali dopolnitvijo Zakona o knjižničarstvu. Vprašanje, ki glede na spremenjeno kulturno klimo v Sloveniji ni retorično, zatorej je, ali kot družba bralne navade sploh želimo ohraniti kot vrednoto,« je v pogovoru dejal prof. dr. Miha Kovač, ki je skupaj z Andrejem Blatnikom, Samom Rugljem ter Patricio Rupar soavtor raziskave o bralnih navadah Slovencev, ki so jo izdali v knjižni obliki z naslovom »Knjiga in bralci VI«.

Sklepi, ki jih ponujajo številke, prebrane zaporedoma, se berejo kot zgodba o propadu: beremo čedalje manj, manj berejo tudi tisti, ki so prej brali v angleščini, število tistih, ki v enem letu ne kupijo niti ene knjige, se je med letoma 2014 in 2019 dvignilo na 53 odstotkov, število tistih, ki so se sami opredelili za nebralce, se je v zadnjih petih letih povečalo za 4 odstotne točke, 7 odstotkov kupcev knjig svojih nakupov ne prebere, ampak porabi za obdarovanje, od tod se  sklepa, da imajo knjige za večino kupcev bolj simbolno »darilno« kot uporabno »bralno« vrednost, število kupcev e-knjig je še zmeraj zelo nizko, zadnje leto jih je kupilo le 4 odstotke anketirancev.

Najpomembnejši dejavnik,ki vpliva na to, da ljudje berejo, so starši, sorodniki oziroma domače okolje, sledi šola, obšolske dejavnosti in fakulteta, potem prijatelji in znanci. Kot je dejal gost večera, je 9 % anketirancev, ki berejo, odgovorilo, da berejo samoiniciativno oziroma zaradi želje po znanju. Tega odgovora v letu 2014 ni bilo zaznati. V obeh raziskavah se tako ugotovi, da anketiranci najpogosteje posegajo po leposlovnih knjigah za odrasle, sledijo pa priročniki, stvarna literatura ter strokovna »znanstvena« literatura.

»Knjiga ni čevelj. Če bi bila, bi se je prodalo veliko več. Slovenec namreč v povprečju kupi 5 parov čevljev na leto in le 2 knjigi,« je dejal gost pogovornega večera. Trendi na področju branja in založništva so resnično zaskrbljujoči, saj več kot polovica Slovencev ne kupi niti ene knjige letno, poleg tega pa upada tudi število občasnih in rednih bralcev. Delež Slovencev, ki preberejo več kot 20 knjig na leto, se je z 9 % v letu 2014, ko je bila izvedena prejšnja raziskava, znižal na 6 % v letu 2019.

Dr. Miha Kovač je postregel tudi s primerjalno analizo med Slovenijo in nekaterimi drugimi evropskimi državami, ki kaže, da upad branja ni vsesplošen trend. Na Norveškem, denimo, se je število bralcev v zadnjih petih letih s 72 % povzpelo na dobrih 90 %, v Sloveniji pa je, kot že omenjeno, padlo za nekaj odstotnih točk in je v letu 2019 znašalo 53 %. Norvežan v povprečju prebere dobrih 15 knjig na leto, Slovenec pa le 5. Norvežani so tudi veliko boljši kupci knjig od Slovencev, saj jih v povprečju kupijo 10 na leto, torej petkrat več od nas.

»Na Norveškem skoraj 80 odstotkov odraslih bere svojim otrokom, v Sloveniji je takih družin 30 odstotkov. Razlikuje se tudi naš in njihov izobraževalni sistem. Naš v preteklosti očitno ni deloval tako, da bi bolje usmerjal in utrjeval bralne navade, sicer bi bile bralne navade današnjih odraslih drugačne. Zato bi po mojem morali odpreti poglobljeno razpravo o tem, kako branje spremeniti v družinsko vrednoto in kaj storiti v šolah, da bi bile bralne navade bolj razvite. Je pa to izrazito tek na dolge proge: nekaj spremeniš danes zato, da bodo reči čez 20 let boljše,« je povedal dr. Miha Kovač.

Bilo je tudi nekaj predlogov o zvočnih knjigah. Ljudje se na delo vozijo po uro in pol do dve uri in namesto poslušanja radija, bi si bilo dobro omisliti zvočno knjigo (CD). Tako bi na poti v službo in iz nje lahko »prebral« eno knjigo na teden. Je pa res, da so zvočne knjige precej drage. Starejši, ki so hodili v šolo pred trideset, štirideset leti, si niso mogli predstavljati napredka, ki je dandanes prisoten, če pogledamo samo pametni telefon. Ves svet imaš v majhni škatlici. Zato mlade predvsem bolj zanima dogajanja po spletu in raznih profilih, kot pa branje knjige. Tja do konca osnovne šole še mladi berejo, ker morajo brati zaradi bralnih značk in obveznega šolskega čtiva. Ko pa prestopijo prag srednje šole, pa se branje zmanjša na minimum, poveča pa se dovzetnost za dogajanje na spletu.

Zanimiv pogovor z dr. Kovačem o bralni kulturi med Slovenci si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar