Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Roje
Kot vsako leto smo tudi letos na naši šoli obeležili tradicionalni slovenski zajtrk. Vedno smo pred izzivom, kakšne posebne dejavnosti pripraviti, ko pa učenci že preko šolskega lega spoznavajo pomen zdrave prehrane in zdravega načina življenja. Obiskujejo kmetije, sadovnjake in tudi čebelarje. Preko leta veliko delajo na šolskem vrtu in v sadovnjaku. Na naši šoli se namreč zelo trudimo za celostno učenje in predvsem za učenje za življenje. Smo tudi zdrava šola, eko šola in kulturna šola.
Ker tradicionalni slovenski zajtrk tradicionalno izpostavlja in nagovarja k uživanju lokalno pridelane hrane, smo naš kratek program delno posvetili pomenu doma ali lokalno pridelani hrani. Da je uvožena hrana tako sveža in vabljiva, mora vsebovati nekaj, da jo takšno ohrani. In tisto nekaj zagotovo ni dobro in zdravo za nas. Doma pridelana hrana ne potrebuje tistega nekaj, predvsem pa je zrela, ko je pobrana z njiv in dreves. Žal je domača hrana za nas še vedno cenovno težje dostopna in je učencem ne moremo ponuditi tolikokrat, kot bi si želeli. A smo kljub temu letos za zajtrk mleko, maslo, med in jabolka dobili od lokalnih pridelovalcev, katerih pridelke posreduje zadruga Jarina. Mleko in maslo sta imela drugačen okus, kot so ga učenci sicer vajeni, a sta šla za med.
Del programa je bil posvečen otroškim igram. Ne tistim modernim pred računalniki, ampak tistim, ki smo se jih kot otroci igrali nekoč, ne tako davno nazaj. Takšnim igram, ki so spontano spodbujale različne gibalne vzorce, različne koordinacije in spretnosti, s katerimi smo se tako mimo grede opremili za življenje. Ob njih smo se učili socialnih veščin, krepili prijateljstva. Učili smo se kreganja in pobotanja, brez posrednikov (mediatorjev) … in še bi lahko naštevala. Tako smo prikazali igro trden most. Učenci so uživali in marsikomu smo dali idejo za preživljanje prostega časa doma in med odmori v šoli.
Vsi (ali vsaj velika večina ljudi) imamo radi glasbo in ples. Pri nas učenci sploh radi sodelujejo v vsem, kar diši po glasbi in plesu. Glasba nas umiri, dvigne razpoloženje, nam da pozitivno energijo. Ples pa nas sprosti in nas zbliža med seboj. Naš program smo zaključili z ljudskim plesom, ki so ga odplesali in odpeli učenci posebnega programa. Za pikico na i pa so zaigrale še flavtice.
Letošnji tradicionalni zajtrk pa je bil na naši šoli še posebej pomemben, ne samo zato, ker je bil jubilejni deseti, pač pa zato, ker smo pri nas na šoli na zajtrku gostili kar dva domžalska župana. Na pobudo Unicefa ob dnevu otroka je župan Toni Dragar s seboj pripeljal še mladega župana za en dan. Jaka Saloper, učenec devetega razreda iz OŠ Venclja Perka, je s svojim spisom prepričal župana, da mu je za ta dan odstopil županovanje. Ob tej priložnosti smo mladeniču predali naše predloge in pobude, kaj bi lahko spremenili v domžalski občini, da bi bila za mlade še bolj prijetna in perspektivna. Upamo, da se bo pri nas ohranila tradicija dobrih navad in običajev (kar je nenazadnje naše bogastvo in to so naše korenine) in da jih bomo skupaj znali negovati in popeljati v sodoben čas.
