Španščina v Lipi tudi v času karantene

Tudi v času, ko so bile zaradi poskusa zejezitve širjenja korona virusa vse aktivnosti na UTŽO Društvo Lipa Domžale zaustavljene, smo s slušatelji študijskega krožka španščine nadaljevali pouk. Z nekaterimi res le preko elektronske pošte, z drugimi pa smo našo učilnico preprosto »preselili« na splet in ves čas karantene nemoteno nadgrajevali in utrjevali naše znanje španščine.

Slušatelji študijskega krožka španščine, ki se španščino s pomočjo mojega mentorstva, učijo že nekaj let, so namreč že vajeni uporabe digitalnih orodij, saj sem jih v preteklih letih na to ves čas privajala. Če so hoteli ali ne. Seveda se spremembe niso zgodile čez noč, digitalne oblike izobraževanja sem v minulih letih postopoma, z veliko potrpežljivosti in na čim bolj prijazen način »vabila« k pouku, dokler niso sčasoma postale samoumevni del našega procesa učenja španščine. Menim namreč, da v času, v katerem živimo, brez digitalne pismenosti ne gre. Trenutna situacija je to zgolj potrdila. Pouk učenja španščine sem tako že nekaj let dopolnjevala s t.i. digitalnim opismenjevanjem svojih učencev (da ne bo pomote, nekateri so bili tega vešči že prej, a za večino to vendarle ne drži). To razumem tudi kot del svojega poslanstva, saj sem ustanoviteljica spletne akademije »Španščina Online« in je tak, torej »on-line« način poučevanja, del mojega vsakdana, marsikoga pa je šele trenutna situacija prisilila k razmisleku o nujni uvedbi digitalnih oblik izobraževanja v obstoječe oblike izobraževanja.

Naše prvo »on-line« srečanje je bilo namenjeno predvsem spoznavanju s platformo, ki smo jo uporabljali v času karantene (Zoom). Naučili smo se, kako vsak pri sebi preveri delovanje mikrofona in kamere, kje in kako »dvignemo roko«, kam zapišemo, če se zatakne pri tehniki in podobno. Platforma Zoom omogoča tudi delo v parih ali v skupinah, s čimer smo se lahko še najbolj približali pouku v klasični učilnici, kjer velik del našega pouka predstavlja ustno sporazumevanje oziroma delo v parih/skupinah. Učitelj se namreč lahko »sprehaja« med posameznimi skupinami in tako priskoči na pomoč, če kdo od učencev »dvigne roko« oziroma ima kakšno vprašanje, ali pa samo zato, da preveri, kako poteka delo. Ja, vse to je mogoče tudi z digitalnimi orodji.

In kaj smo v tem, posebnem času, ugotovili? Da je učenje »on-line« ne le udobno, zelo intenzivno in zabavno, pač pa tudi bolj preprosto, kot si je marsikdo predstavljal. In še malo za hec: mentor lahko z enim samim klikom »utiša« morebitne klepetulje v spletni učilnici (kar bi bilo včasih še kako dobrodošlo tudi v klasični učilnici, kajne, dragi učenci?).

Ponosna sem na svoje »Špance«!

Navajam nekaj vtisov v zvezi z njihovo izkušnjo učenja španščine »on-line«:

Najprej sem malo s strahom pričakovala prvo srečanje, vendar nam je odlično steklo. Tudi s tehniko smo se spoprijateljili vsi v skupini. S španščino sem se ukvarjala celo več, kot če bi imeli klasični pouk. Res je malo drugačen pouk v živo, ampak tudi tale Zoom je bil zelo živ. Vsekakor izredno pozitivna izkušnja, ki jo toplo priporočam za razmere, ko drugače ne gre. (Breda R.)

Meni je bilo super, zelo pozitiven vtis in tudi rezultat, nič ne bi imela proti, če v jeseni kar tako nadaljujemo, če bo spet rizično hoditi ven. Hvala, Irena, da si nam ta način učenja omogočila, nas naučila tudi tehnike in se z nami res izredno trudila (pogovor, material, teme, ki so bile v danem trenutku najbolj pereče in zanimive, slovnica in naloge na spletu.) (Lidija)

Ko se privadiš vseh instalacij,  je prav zabavno učiti se v trenirki, ob pitju kavice, brez problemov z vremenom in parkiranja, do “učilnice” imaš samo 5 metrov. (Dragica)

Meni je bilo super. Udobno od doma. Bili smo bolj disciplinirani. Vse je ostalo zapisano.

Naredila tudi kasneje več vaj. Druženje tudi v času, ko sicer ni bilo mogoče.

Me encanta este tipo da aprendizaje. (Breda I.)

Za ohranjanje kognitivnih sposobnosti je pomembno učenje tudi v starosti, vendar je enako pomembna tudi vključenost v družbo. In po mojem mnenju je to ključna naloga “tretjih univerz”. Korona in z njo izolacija, nas je postavila pred veliki izziv ravno na tem drugem področju. Učenje  je mogoče nadaljevati tudi po mailih, vendar pri tem manjka socialna komponenta. Video spletna učilnica ne more povsem nadomestiti fizične prisotnosti, je pa najboljši možni približek temu v taki situaciji. Nam je to uspelo. Bravo mi! (Silvo)

(…) Dogajanje s pandemijo nas je prisililo, da je pravzaprav na več področjih človekovega delovanja digitalni pristop postal neizogiben, od pouka na domu (»homeschooling«), dela od doma (»working from home«) do oddaljenega sestankovanja (»teleconferencing«) in informativnega družbenega mreženja (»social media«). Prepričan sem, da bo praksa, ki trenutno nastaja s pospeškom, v prihodnosti našla tudi svoje mesto v »tretjih univerzah«. (Franc)

Avtor: Irena Grmek, Mentorica študijskega krožka španščine na UTŽO Društvo Lipa Domžale