Žalec z okolico – pogled z zeliščarskega zornega kota

Pravijo, da sreča spremlja pogumne. Za nas, zeliščarice Društva Lipa, ta starodavni rek zares velja. Klub temu, da smo že globoko v jeseni, nam je uspelo izpeljati že četrti pohod v naravo v tem šolskem letu. Zjutraj smo se  odpravile na pot, ovito v domžalsko meglo, a le nekaj naprej od Vranskega je vreme pokazalo svoj prijaznejši obraz. Žalec, naš cilj, nas je pozdravil s sončnim razkošjem, ki nas je razvajalo ves čas našega pohoda. 

Zeliščni park ob znanem obrambnem stolpu je bil naša prva postaja. Obrambni stolp stoji poleg cerkve sv. Nikolaja. Zgrajen je bil v začetku 16. stoletja in predstavlja edini ohranjen del nekdanjega tabornega obrambnega obzidja, ki je stalo na tem mestu in je služilo za obrambo pred Turki.

Ohranjen obrambni stolp je bil obnovljen leta 2002, poleg njega pa so dve leti kasneje posadili potomko najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta, imenovano Nikolaja. V kletnih prostorih stolpa je svoje mesto našel vinski “keuder”, ki nudi pokušino najboljših vin Savinjske doline. Poleg stolpa se nahaja park zeliščnih in aromatičnih rastlin, ki z vzorčnimi primerki vabi na ogled vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Sivka, žajbelj, ajbiš, pelin, šetraj, limonska trava, srčnica, timijan, meta so predstavljale lep uvod k ogledu vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki je bil naša druga postaja.

Področje zdravilnih in aromatičnih rastlin se je na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu začelo leta 1976 z namenom, da bi se ustanovil vseslovenski center za pridelavo, predelavo in uporabo zdravilnih in aromatičnih rastlin. Idejo in vsebino so dali prof. dr. Tone Wagner – agronom, prof. dr. Franc Sušnik – biolog, prof. dr. Pavle Bohinc – farmacevt.

Sprva  je bil postavljen Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki je bil zbirka 40 različnih tradicionalnih, avtohtonih zdravilnih in aromatičnih rastlin iz Slovenije. Z leti je se je zbirka povečevala z izmenjavo semen in sadik iz botaničnih vrtov ali podobnih inštitucij iz Evrope in sveta. Danes je v vrtu posajenih okoli 250 različnih vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin. V vrtu proučujejo rast in razvoj nekaterih rastlin, količino pridelka, količino učinkovin in napad bolezni in škodljivcev. Vrt oskrbujejo v skladu z eko smernicami. Pridelek vrta je eko seme.

Vrt je kljub temu, da smo sredi jeseni, še vedno raznolik, pester in zanimiv. Prepoznavanja zdravilnih rastlin, ki so že odcvetele, je večji izziv kot prepoznavanje cvetočih rastlin, a je zato še bolj zanimiv. Vrt je urejen na pregleden način in razdeljen na različne tematske sklope. Ogledovale smo si grede z medonosnimi rastlinami, zasaditve aromatičnih zelišč in začimbnic, skupino zelišč za lajšanje težav ob prehladih, številna zelišča za krepitev imunskega sistema in še in še. Našo pozornost so posebej pritegnila zelišča Sv. Hildegarde, ki je že v srednjem veku razširjala zeliščarsko znanje po vsej Evropi, zanimiv pa je tudi pogled na Kneippov nabor zelišč.

Sprehod med gredami bi lahko nadaljevale še ure in ure, žal pa smo morale nadaljevati pot do ribnika Vrbje, ki leži streljaj od Žalca tik ob reki  Savinji. Gre za zanimivo zavarovano območje, njegov osrednji del pa predstavlja Ribnik Vrbje. Meri dobrih 13 ha in je v tem delu doline največja stoječa voda. Ribnik ima bogato floro in favno. Med slednjo najbolj izstopajo ptice – kar preko 170 vrst jih je bilo že opaženih tod. Ob bregovih ribnika pa sprehod ponuja obilico rastlinja, zanimivega za zeliščarje. Izstopajo čudovite vrbe, nemški strojevec, divji hmelj in šipek.

Okoli Ribnika Vrbje je speljana zanimiva, 3 km dolga ekološka učna pot, ki je prehodna v vseh letnih časih. Ob ribniku je speljanih tudi še nekaj drugih tematskih poti kot so hmeljska pot,  pot ob Savinji in srčna pot.

Naše srečanje smo zaključile ob skodelici kave na vrtu gostilnice s pogledom na ribnik in galerijo na prostem – skulpture iz lesa ki jih je ustvaril Vinko Kovačec. Klepet ob kavi z izmenjavo zeliščarskih izkušen in receptov je predstavljal lep zaključek lepo preživetega dneva.

Avtorica: Veronika Gjurin; Foto: Mimi Miklavčič