Taborniki iz Roda mlinskih kamnov Radomlje znova v akciji

Že nekaj časa je minilo od vrnitve v civilizacijo. Noge so oprane, komarji piki ne srbijo več in tiste rane od rezljanja palice se skoraj ne vidi več. Ostali so le še lepi spomini na vlažna jutra, pohode, kosila iz menažke in čarobne večerne pogovore ob ognju. Taborniki iz Roda mlinskih kamnov Radomlje smo se sredi julija odpravili na poletno taborjenje v vasico Klečet, ki se skriva kakšnih 5 km stran od Žužemberka. Tam smo se utaborili ob reki Krki in se za sedem dni prepustili naravi. Postavili smo visok jambor in ob petju taborniške himne dvignili taborniško zastavo. Od 23. – 25. septembra 2022 pa bomo na Vrbičevem hribu v Radomljah.

Tabor se je uradno pričel

Prve dni smo raziskovali okolico in spremenili travnik v malo taborniško vas. Postavili smo kuhinjo, umivalnico, orodjarno ter glavni skupinski šotor – členar. Ker smo se namestili tik ob reki, smo morali prenesti vso opremo po strmem bregu navzdol, saj so kombi in navadni avtomobili morali ostati parkirani na zgornji jasi. Nošnja težkih plaht, palic in klinov je bila naporna, ampak veliko bolj naporno se nam je zdelo, da bomo morali vsakodnevno plezati po strmem bregu, da bi prišli do kemičnih stranišč. Tudi ta so dostavili samo do zgornje jase. Odločili smo se, da eno izmed stranišč premaknemo bližje našim uporabnikom. Podvig smo poimenovali Projekt Dixi, ki se je izkazal za uspešnega. Stranišče je doseglo maksimalno kapaciteto v treh dneh in izziv, kako polnega prenesti po bregu nazaj gor, je nekaj, kar lahko doživiš le pri tabornikih.

Da pa ne bi preveč uživali v razkošju kemičnih stranišč, smo se četrti dan odpravili na bivak – celodnevni pohod v manjših skupinah in prenočitev sredi gozda, kjer se lula na prostem. Za nekatere tabornike je to bila nova izkušnja. Vse nas je bilo ponoči malo strah, vendar ko se je pokazalo jutranje sonce, smo se zbudili nasmejani in veseli, da nas ni pojedel medved. Pot nazaj v tabor se je zdela hitrejša. Ob hoji smo sproščeno kramljali in se zato tudi nekajkrat izgubili. S pomočjo topografskih kart in kompasa smo si pomagali, da smo prišli nazaj v tabor na kosilo.

Zvečer, ko se je tabor umiril in smo vsi dišali kot repelent proti komarjem, smo se zbrali ob ognju, kjer se je odvil večerni program. Peli smo pesmi ob kitari, pekli penice in odigrali skeče.

Taborniški uradnik Jama je izvršil tudi nekaj taborniških porok, na katerih so mladi pari dokazovali svojo usklajenost skozi razne poročne igre. V primerih, ko zaljubljenost ni bila gonilo za sveti zakon, je mlade golobčke motivirala obredna palačinka, ki že vrsto let služi kot znak večne taborniške ljubezni.

Po tednu polnem taborništva smo se vsi še zadnjič zbrali v členarju in si izdelali svoje spominske knjižice. Vanje smo si udeleženci tabora napisali lepe misli in doživetja. Praviloma lahko v svojo knjižico pogledamo šele, ko smo doma, tako da nas tudi po koncu tabora spominja na lepe trenutke.

Kljub najbolj vtisnjenemu spominu, povezanemu s kemijo in prebavo, smo taborniki Rodu mlinskih kamnov Radomlje, do popolnosti izpolnili poslanstvo tabornikov.

Taborniki vzgajamo samostojne, angažirane, odgovorne in solidarne posameznike.

V počastitev 40 letnice obstoja Rodu mlinskih kamnov Radomlje smo se odločili, da lepe taborniške trenutke podoživimo tudi bližje domačemu terenu. Od 23. – 25. septembra bomo organizirali Propagandni tabor. Tabor se bo odvijal na Vrbičevem hribu v Radomljah. Tam se boste lahko preizkusili v raznih taborniških veščinah, igrah in ob večernem ognju kakšno zapeli in ušpičili.

Z-D-R-A-V-O!

Avtor: Rod mlinskih kamnov Radomlje; Foto: Rod mlinskih kamnov Radomlje