V Domžalah s procesijo obeležili Telovo – praznik sv. Rešnjega telesa in krvi

Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi so v Katoliški cerkvi praznovali v četrtek, 11. junija 2020. Na ta dan obhajajo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih.

Telovo – bogat obred so praznovali tudi v Domžalah, kjer je v nedeljo, 14. junija 2020, po sveti maši, ki jo je vodil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj, potekala procesija z Najsvetejšim, s katero so nosilci bander in neba, pevci, ministranti, domžalski godbeniki ter farani krenili do vseh štirih oltarjev, ki so jih postavile pridne roke vernih družin, oltarji pa so bili postavljeni na že ustaljenih lokacijah.

Prvi oltar je bil postavljen pod lipami v bližini cerkve, drugi oltar je bil postavljen na domžalskem pokopališču, tretji oltar pri kapelici Marije na Goričici, zaključek procesije in četrti oltar pa je bil pred čudovitim paviljonom, okrašenim z mozaikom patra Rupnika pri cerkvi Marijinega vnebovzetja.

Vsa zunanja praznovanja ob veliki noči so letos zaradi ukrepov v zvezi z epidemijo odpadla, zato so slovesnost sv. Rešnjega telesa in krvi obeležili še toliko bolj slovesno. V procesiji so sodelovali Godba Domžale, cerkveni mešani pevski zbor župnije Domžale, župnijski pastoralni in gospodarski svet, množica faranov ter seveda župnik mag. Klemen Svetelj, nosilci bander in neba ter ministranti.

Evharistična skrivnost je spomin Gospodove smrti in vstajenja, je središče vsega krščanskega življenja, zato to skrivnost kristjani počastimo s posebnim praznikom. Sicer se evharistična skrivnost posebno slavi na veliki četrtek zvečer. Ker pa je slavljenje povezano z velikim petkom, ko premišljujemo o Kristusovem trpljenju in smrti, je potrebno izkazati tudi primerno veselje in hvaležnost, da je Bog stalno med nami. Zato so uvedli poseben praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Zunaj Rima se je po mnogih deželah tako tudi pri nas razvil bogatejši obred. Procesija se je vila (marsikje še danes) po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja, proti streli in gromu, za dobro državo, varstvo pred ujmami in za bogato letino … Procesija v Domžalah se je ustavila pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi hkrati častilna in priprošnja.

Kristjani so že od prvih časov Kristusa navzočem v Svetem Rešnjem telesu v zvezi z udeleževanjem evharistične daritve in v zvezi s prejemanjem obhajila izkazovali Božje čaščenje. Tako so posebno čaščenje evharistije zunaj maše začeli širiti v 11. stoletju. Praznik, ki so ga uvajali, je bil le ena izmed oblik tega čaščenja. Neposredno pobudo za uvedbo tega posebnega praznika je dala redovnica Julijana iz Liega na osnovi osebnega razodetja v katerem ji je Kristus naročil, naj stori vse, da bi bil praznik vpeljan. Tamkajšnji škof Robert je leta 1246 odredil obhajanje slovesnega praznika v čast Svetemu Rešnjemu telesu, in sicer bi naj bil ta praznik v četrtek v osmini praznika Svete Trojice. Po drugem Vatikanskem koncilu se imenuje praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi