Svetovni dan varstva okolja – Čas je za naravo, zato ne trgajmo in ruvajmo slovenskih orhidej

Svetovni dan varstva okolja, 5. junij, ki sledi majskim okoljskim dnem, je s svojim sloganom «Čas je za naravo«, posvečen ohranjanju narave. Generalna skupščina je pred skoraj pol stoletja razglasila 5. junij za svetovni dan okolja.

Letos so v svet poslali sporočilo:

Hrana, ki jo jemo, zrak, ki ga dihamo, vodo, ki jo pijemo in klima, ki omogoča, da je naš planet naseljiv – prihaja iz narave. Čas v katerem smo se znašli je poseben čas, ko nam narava pošilja sporočila, da če želimo poskrbeti zase, moramo poskrbeti za naravo. Čas je, da se zbudimo, sprejmemo obvestilo, dvignemo glasove – čas je da spet zgradimo boljše pogoje za ljudi in planet.

Ta Svetovni dan okolja dan je čas za naravo.

Zavod RS za varstvo narave ob Svetovnem dnevu za varstvo okolja poziva k ohranjanju slovenskih orhidej:
Največ različnih vrst prostoživečih orhidej ali kukavičevk najdemo v tropskih krajih. Tudi na slovenskih travnikih najdemo orhideje, okrog 80 vrst jih uspeva pri nas. So barvite in zanimive imajo pa manjše cvetove od svojih tropskih sorodnic.

Vse slovenske orhideje so zavarovane in prepovedano jih je trgati in izkopavati. Poleg tega je oboje zelo nesmiselno početje – cvet bo hitro uvenel, na vašem vrtu pa se zagotovo ne bodo »prijele«. V naravi obstajajo le s pomočjo gliv, s katerimi se povezujejo. Te se lahko naprej povezujejo tudi na drevesa. Slovenske orhideje pa so ogrožene tudi v naravi – zaradi gnojenja, zaraščanja travnikov in nekatere tudi zaradi izsuševanja mokrotnih predelov. Zato jih ne ogrožajmo še mi.

Piramidasti pilovec – Anacamptis piramidalis. (Foto: Barbara Vidmar).

V tem času so orhideje na slovenskih mokrotnih travnikih v polnem razcvetu. Opažamo, da ljudje orhideje trgajo pa tudi izkopljejo. Oboje je prepovedano!

Ohranjamo Slovensko naravo, uživajmo v njeni pestrosti in dovolimo, da podobne izkušnje dobijo tudi drugi ljudje. V naravi smo na obisku, narava je gostitelj. Saj veste – na obiskih ne jemljemo stvari, ki so nam všeč ali pa mislimo, da bi jih morda imeli tudi mi. Na obiskih smo vljudni, uživamo in se vrnemo boljši.
Naj bo naš gostitelj – narava – z našim odhodom takšna, kot pred našim obiskom!

Dodajamo nekatere zanimivosti iz biologije kukavičevk:

Zakaj so tako lepe

Njihova lepota v osnovi ni namenjena nam ljudem, ampak so zanimivo in privlačno oblikovani cvetovi prvovrstne opraševalne naprave, ki se jim žuželke – opraševalke ne morejo upreti. Nekatere celo posnemajo obliko zadkov samičk nekaterih žuželk (os, čebel, čmrljev, muh), tako da se zavedeni samčki nanje usedajo misleč, da se bodo parili, v resnici pa oprašijo cvet. To je rod mačjih ušes (Ophrys) in imena so temu primerna: osjeliko, muholiko, čmrljeliko, čebeljeliko – mačje uho.

Navadni kukovičnik – Gymnadenia conopsea. (Foto: Barbara Vidmar)

Le tam, kjer se rodi, lahko preživi

Orhideje imajo zelo majhna in lahka semena, da lahko potujejo daleč. A vsaka prilagoditev s seboj prinese tudi neprijetnosti – semena so skoraj brez rezervnih, hranilnih snovi, tako da tam, kjer pristanejo, rastlina ne more vzkliti sama in potrebuje pomoč. To pomoč predstavljajo glive, s katerimi se seme poveže, da dobi hrano in nato vzklije v drobno rastlinico, s katero ostane povezana vse življenje. Sam proces prijateljevanja z glivo sploh ni preprost – za določeno seme je potrebna ustrezna vrsta glive in če se najdeta in orhideja vzklije, je potrebno več let, da rastlina prvič zacveti. Zato presajanje slovenskih prostoživečih orhidej iz narave v domači vrt, ne more biti uspešno. Pretrga se namreč ta nujno potrebna zveza med rastlino in glivo.

Bezgova prsata kukavica – Dactylorhiza sambucina. (Foto: Barbara Vidmar)

Naše najbolj zanimive vrste

Lepi čeveljc je ena najbolj prepoznavnih orhidej, ne le pri nas, ampak tudi v Evropi in je največja predstavnica naše celine. Mehurjasto napihnjena medena ustna (to je eden od cvetnih listov) je rumene barve in spominja na čevelj, od tod ime. Njena lepota je njena ranljiva točka – zaradi nje in posledično nabiranja je Lepi čeveljc najbolj ogrožen v vseh evropskih državah, v katerih se pojavlja in se zato varuje na nivoju Evropske unije. V Sloveniji je bil zavarovan že od leta 2015.

Murke so tako znane planinske cvetice, da so jih opevali celo Avseniki. Pri nas uspevajo črna, rdeča in kamniška murka, botaniki pa odkrivajo tudi nove vrste. Ko jo vidimo, se velja potruditi na kolena in se ji približati z nosom (ne z roko!), omamni vonj po vanilji, čokoladi ali čemur pač domišljija dopušča, nas bo prevzel. Zgodnjemu zavarovanju in zavednosti planincev gre zahvala, da je trganje ne ogroža več tako zelo. Seveda naj tako tudi ostane.

Navadna splavka je prava posebnica, ki ji nobena od ostalih orhidej ni podobna. Ima čudovit cvet, ki je skoraj enake barve kot temno vijoličasto, visoko steblo, a na njej ne opazimo listov. Njihovi zakrnelosti, nerazvitosti gre pripisati ime, saj drugi del njenega latinskega imena – abortivum pomeni zakrnel, nerazvit. Uspeva bolj v senci in ima zato manj klorofila, je pa toliko bolj odvisna od gliv.

Navadna splavka – Limodorum abortivum. (Foto: Barbara Vidmar)

Rjava gnezdovnica. Seveda mora obstajati tudi izjema med lepoticami. Ker nima klorofila je vsa rjava in neopazna uspeva v senci gozda. Spada med gniloživke, torej živi na račun razkrajanja drugih organizmov.

Jadranska smrdljiva kukavica. Tudi vonj po kozah je za nekatere privlačen – v primeru te orhideje za opraševalce te skoraj meter visoke lepotice, ki očara s svojim velikim socvetjem, sestavljenih iz nenavadnih cvetov z nekakšnimi podaljški. To so spiralasto zavite medene ustne (eden od cvetnih listov), ki je tako dolga, da v vetru dobesedno plapola.

Jadranska smrdljiva kukavica – Himantoglossum adriaticum. (Foto: Barbara Vidmar)

Zakaj in kako so zavarovane

Orhideje so zaradi njihove lepote ljudje od nekdaj radi trgali in odnašali s seboj, zato so nekatere zavarovane res dolgo, saj so ene prvih zavarovanih rastlin na naših tleh. Danes so zavarovani prav vsi predstavniki te družine (kukavičevke, Orchidaceae) s slovenskim predpisom, to je z uredbo (Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14), nekatere so varovane tudi na evropskem nivoju, s posebnimi direktivami (npr. jadranska smrdljiva kukavica, lepi čeveljc).

Besedilo o orhidejah pripravila: mag. Barbara Vidmar, prof. biol. naravovarstvena svetnica  Zavod RS za varstvo narave, OE Piran

Tagi