Srečanja z ustvarjalci – Pater Karel Gržan: »Vstanimo, v suženjstvo zakleti!«

»Nobena razlika v narodnosti, kulturi, religiji ni razlog, ki bi lahko kar koli v nas ali zunaj nas vodil v dvobojevanje. Različnost nam je dana za dopolnjevanje in sodelovanje«, pravi pater Karel Gržan, ki se je je v najnovejši knjigi lotil usodne polarizacije, ki jo na globalni ravni nevidna taktirka vodi v smer spopada za interes globalnega imperija kapitala. Našo domovino pa žal vedno znova obremenjuje in deli sprava, ki je na dejanski ravni še nismo dosegli.

Eno najboljših in intenzivnejših srečanj v zadnjih dneh v Knjižnici Domžale, je bilo v ponedeljek, 20. marca 2017, s patrom Karlom Gržanom, ki je izdal knjigi s pomenljivim naslovom Vstanimo, v suženjstvo zakleti! Dejal je, da je namerno izbral prvi verz Internacionale in izpisal nekakšno Biblijo novega, ozaveščenega človeka, ki se začne zavedati manipulacije globalnih korporativnih interesov in lastne zasužnjenosti v labirintu globalne požrešnosti posameznikov. Če pomislimo, da ima osem bogatašev toliko premoženja kot več kot tri milijarde ljudi skupaj, je to nekaj hudo narobe. Avtor dveh knjig, ki skupaj tvorita tisoč strani, opozarja na našo zasužnjenost s konceptom dvojnosti, ki nam ga vsiljuje politika v službi kapitala in vsake toliko s prstom pokaže na novega krivca, novega sovražnika in nas po principu deli in vladaj zavede v medsebojne konflikte in obtoževanja. Z gostom se je pogovarjala Cveta Zalokar.

V času, ko se usodno poglablja polarizacija na svetovni ravni in je razumeti, da jo nevidna taktirka vodi v smer spopada za interes globalnega imperija kapitala, se zdi najprimernejši čas za osvetlitev javnosti preveč prikritih interesnih ozadij. »Če se človek ne sprejema v svoji celoviti resničnosti, če sebe ne vzljubi, bo tudi drugega težko sprejel v njegovi celoviti resničnosti in bo zapadel v polarizacijo. Potem nismo več v igrivosti odnosov ampak smo v igri polov, ki je lahko smrtonosna«, je dejal pater Karel Gržan. 

Knjigi "Stop smrtonosni igri polov" in "Izstop iz smrtonosne igre polov" nista le osvetlitev omenjenega, pač pa nakazujeta smeri možnih izstopov iz manipulacij, v katere smo vpeti. Pri tem stavi na vlogo ozaveščenih in prebujenih posameznikov in ljudskih gibanj ter iniciative na raznolikih področjih človekovega bivanja. »Bojim se ljudi, ki vidijo v drugem le nasprotnika, in ne možnosti za dopolnjevanje in sodelovanje. Trdno sem prepričan, da ne v cerkveni ne v svetni politiki ne bi smeli delovati ljudje, ki ob nestrinjanju niso sposobni najti vsaj pet razlogov za sodelovanje«, je dejal gost večera.

Knjigi svarita pred pastmi vojne, revolucije, ki se slej ko prej izkaže za ponovitev predhodnega stanja, in vabi v evolucijski napredek sobivanja tako na svetovni kot slovenski ravni. »Knjigi govorita o naši polarizaciji, kako smo vpeti v svet dvojnosti dobrega in hudega. Predvsem pa poskušata nakazati, kako napetost polarizacije razrešiti tako, da vodi v evolucijo, v konstruktivnost, in ne v konflikt in dvoboj. Kako preraščati ujetosti, ki so več kot očitne, v ta bedasti in bolni koncept življenja, za katerega nam govorijo, da je edini možen«, je povedal pater Karel Gržan.

Osnovni knjigi je priloženo tudi poglavje o slovenski spravi z analizo, zakaj je, kljub formalni spravi, na dejanski ravni še nismo dosegli. Ta nakazuje korake do spravljive pomiritve, v kateri postane edinost v raznolikosti vir nenehnega preraščanja družbenega napredka in ne razlog zavračanja ali nekonstruktivnega dvobojevanja. »Levo in desno roko imamo zato, da nekaj lažje ustvarimo skupaj«, pravi Gržan. Delitve na naše in vaše, na tiste za in tiste proti, so umetno ustvarjene. »Prej ko slej bomo morali pozabiti na levo in desno ter skupaj »vstati« v skupnem boju za tisto, kar je ključno: Za čisto pitno vodo, za neokrnjena semena, za nezastrupljeno zemljo in za čim manj zastrupljeno ozračje.« Pater Gržan ne poziva k revoluciji, pravi, ampak k evoluciji vsakega posameznika. K spoštovanju preproste zapovedi: »Ne stori drugemu tistega, česar si ne želiš, da bi drugi storil tebi.« Ali pa še aktivnejšo zapoved: »Stori drugemu tisto, kar si želiš, da bi v podobni situaciji drugi storil tebi. Poglej sočloveka v oči, sprejmi njegovo drugačnost, nakloni mu besedo, ponudi mu roko, hrano in predvsem na sovraštvo ne odgovarjaj s sovraštvom.«

»Nakazane smeri so, glede na globalno dogajanje, nujna preventiva pred ponovitvijo za naš narod usodnih medvojnih in povojnih dogajanj. Preden bomo praznovali stoletnico konca prve svetovne vojne, bo knjiga povabilo k izstopu iz smrtonosne igre polov«, je dejal pater Karel Gržan.

Nekaj svojih misli je na srečanju povedal tudi dolgoletni dopisnik iz Vatikana in upokojeni novinar Tone Hočevar, ki je razpredel nekaj misli tudi o ujetosti papeža Frančiška med poli globalizacije in znotraj samega svetega sedeža. Doživet pogovor, ki bo marsikateremu poslušalcu, ki so do vrha in čez napolnili dvorano Knjižnico Domžale, dal veliko misliti. Tisti, ki so si kupili knjigi, pa bodo v teh toplih dneh, kje na klopci ob šumeči Kamniški Bistrici in šelestenju listov padli not ob prebiranju teh dveh enkratnih knjig.

Karel Gržan, rojen v Celju, je magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved. Pri 18 letih je vstopil v red bratov kapucinov, ker je verjel v izročilo svetega Frančiška in želel svoje življenje posvetiti razdajanju revnim in nemočnim. Kot duhovnik in kaplan v več župnijah na širšem Štajerskem je odgovarjal na stiske časa in ljudi, ki so vstopili v njegovo življenje. Ukvarjal se je tudi s problematiko zasvojenosti in na Razborju pod Lisco ustanovil Don Pierinovo komuno za odvisnike in pozneje za odvisnice, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji. Kot doktor literarnih znanosti je avtor številnih knjig, kot amaterski arheolog je odkril pomenljive megalitske strukture na širšem območju Slovenije, dolga leta je predano raziskoval zgodbo o Veroniki Deseniški in Frideriku. Veliko potuje po Sloveniji in predava o medčloveških odnosih, odpuščanju in o tem, kako ljubiti človeka v njegovi resničnosti.

Natis knjige je gmotno podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Tagi