V Slamnikarskem muzeju v Domžalah so imeli v ponedeljek, 24. februarja 2014, v gosteh dr. Janeza Marolta, ki nam je v uri in pol trajajočem pogovoru povedal marsikaj o svojem življenju, življenju ljudi v okolici Domžal, zatem pa še o antiki na širšem domžalskem območju. Pogovor je vodila Cveta Zalokar Oražem.
Dr. Janez Marolt je zgodovinar, komparativist, umetnostni zgodovinar in teolog, kar kaže na širino področij njegovega zanimanja. Predaval je na Filozofskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter na ljubljanski Medicinski in mariborski Pedagoški fakulteti. Posebno pozornost je pri svojem delu posvetil zgodovini starega Vzhoda in grški ter rimski Antiki. Dr. Janez Marolt živi v Nožicah.
Dr. Janez Marolt je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani leta 1969, kjer je tudi magistriral iz cerkvene zgodovine leta 1971. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti leta 1977. Na isti fakulteti je doktoriral leta 1990 s tezo Zgodovina naših krajev od leta 235 do 284 v luči Scriptores historiae avgustae. Leta 1980 je opravil bibliotekarski izpit.
Od leta 1988-1992 je bil tajnik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Dva mandata od 1992-1996 ter 1996-2000 je bil član upravnega odbora Prešernovega sklada.
V letu 1987 je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je tudi stalno zaposlen, postal asistent, 1991 docent, 2007 pa izredni profesor za starejšo zgodovino stari vzhod, grška in rimska zgodovina. Stari Vzhod predava tudi na oddelku za zgodovino in arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je od študijskega leta 1989/90 do 2006/07 predaval medicinsko latinsko terminologijo. Isti predmet predava na novo ustanovljeni Medicinski fakulteti (2003) Univerze v Mariboru.
Zelo zanimiv pogovor je tekel tudi o Rimljanih, izkopaninah, ki so jih največ našli ravno ob avtocestnem križu. Tako smo poslušalci izvedeli veliko o Krtini, Domžalah, Šentpavlu, Podgorici in Trzinu. Podali pa smo se tudi na celjsko stran do Šempetra, in naprej. Izvedeli smo tudi, kako so nekoč tekle reke Bistrica, Pšata in Sava, kar so ugotovili na priplavinah in odplavinah, ki so jih našli na polju. Tudi starejša poslušalka se je še spomnila, da so v mladih letih videli strugo Kamniške Bistrice drugje, kot je sedaj. Poslušalci so ob koncu pogovora postavili še nekaj vprašaj, na katera je dr. Marolt z veseljem odgovoril.
