Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku: »Jezik je morje med našimi samotami«

Danes obeležujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ki so ga marsikje s proslavami obeležili že na predvečer, nekje pa ga bodo obeležili danes in sicer v čast velikemu pesniku, kot tudi vsem kulturnim ustvarjalcem. Kultura, za katero ima država po kritikah številnih kulturnikov, podcenjujoč posluh in to v vseh letih samostojnosti, je namreč obraz in duša naroda. Na današnji dan bodo odprti tudi številni muzeji, galerije in kulturne ustanove širom po državi. Svoja vrata bodo imela v Domžalah odprta Menačenkova domačija, Slamnikarski muzej in Galerija.

Prešernov dan, edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Je pa tudi res, da si tak praznik ne le zaradi pravopisnih pravil zasluži veliko začetnico. Je praznik kulture, vsega kulturnega in praznik slovenske kulture. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je na predvečer slovenskega kulturnega praznika potekala Slavnostna akademija, na kateri je bil slavnostni govornik prof. Tomaž Habe, skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in violinist je izjemna ustvarjalna in vsestranska osebnost, glasbeni ustvarjalec in poustvarjalec, avtor učbenikov in učitelj številnih uspešnih glasbenikov, mentor in sopotnik, ki je od rojstva zapisan in predan glasbi. Slavnostne akademije so se udeležili tudi župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, poslanec v Državnem zboru RS Kamal Izidor Shaker, častni občani, občinske svetnice in svetniki, predstavniki kulturnih in drugih organizacij ter občanke in občani, ki so si na predvečer kulturnega praznika zaželeli kulturne hrane.

V kulturnem programu, letos so pripravili glasbeno-scensko prireditev, ki jo je režiral Jure Matičič, so nastopili: Marko Brodnik (harmonika), Uroš Rakovec (kitara) in dramski igralec Vito Weis, ki so poskrbeli za prepletanje brane besede, glasbe in fotografije.

Glasbeno-scenski dogodek je temeljil na prepletu misli, izbranih iz literarnega dela "Ne morje ne zemlja”, glasbe, ki sta jo izvajala priznana glasbenika in prikaza fotografij avtorja Dušana Šarotarja, ki je med drugim tudi uspešen fotograf. Knjiga "Ne morje ne zemlja”, iz katere so bili izbrani odlomki predstave, je prodorna refleksija pisateljevega lastnega literarnega obraza, razpetega med nebom in zemljo, dotika se neizrečenega in nevidnega, ki prebiva v človekovi tišini in oblikuje njegovo dušo. Je avtorjevo silovito poetično samoizpraševanje o zavednem in nezavednem na poti iskanja resnice, ki leži na dnu naših notranjih pokrajin.

Prof. Tomaž Habe je v svojem govoru med drugim povedal, da brez muzine naklonjenosti ni stvaritev. Vse vrste umetnosti so podrejene istemu procesu: »Brez navdiha ostane delo mrtvo in ne doživi pravega odziva.« Nečesa pa se po njegovih besedah premalo zavedamo in sicer, da ima vsak otrok pravico se naučiti pisati, brati, računati … , da mu to osnovno znanje v življenju ne bo ovira. »V to shemo izobraževanja pa se vpleta tudi umetnost. Besedna v materinem jeziku, likovna in glasbena pa pri posebnih urah. Zaradi pomembnosti glasbe se je v vseh izobraževalnih sistemih vedno vključevala tudi glasba, kot enakovreden partner pri drugih vedah. Vendar se danes v našem izobraževalnem sistemu določene vede, kot so matematika, naravoslovje, družboslovje … poudarjajo kot veliko bolj pomembne vede od glasbe in ostalih kulturnih ved. Otroci morajo imeti pravico do ljubeče vsestranske vzgoje, ki naj bi bila obvezna šolanju v nadaljevanju. Glasbene aktivnosti morajo biti podrejene aktivnemu soustvarjanju, ne pa kopičenju fotografskih podatkov o skladateljih in glasbenikov v letih. Ti naj se poučujejo na Glasbenih šolah, ki so svetla točka slovenskega glasbenega razvoja. Kar 14% slovenskih otrok je vključenih v raznotere aktivnosti, ki potekajo v teh ustanovah«, je povedal prof. Habe.

Med drugim je v svojem govoru izpostavil tudi nekaj pomembnih obletnic s področja kulture in kulturnih ustvarjalcev, ki jih smo jih obeležili v preteklosti in jih bomo beležili v letošnjem letu. Za konec je prof. Habe ponovil svoj zaključek govora, ki ga je je imel pred leti ob grobišču dvanajstih slovenskih skladateljev na Plečnikovih žalah: »Trenutek za razmislek za vprašanje, ki si ga lahko postavite vsak sebi. Poznam vsaj eno delo naštetih skladateljev? Poznam vlogo in pomen njihovega delovanja in ustvarjanja? Leto je dolgo. Ni čast, da se samo ob tem trenutku spomnimo naših ustvarjalcev. Posvetimo v tem letu in času trenutek za slovensko glasbo, za slovensko knjigo, sliko ali gledališko predstavo. Razširimo svoje vedenje in poznavanje. Ob tem bomo prišli tudi do odgovorov, kje so ti številni ustvarjalci dobili moč za razvijanje, moč za vizionarsko ustvarjanje slovenske kulture, katerih sadovi so še danes prisotni. Ob tem nam mora biti jasno tudi to, da vsi, ki se ukvarjajo s kulturo, ne samo profesionalno ampak tudi ljubiteljsko ali kot poslušalci in gledalci, ne bomo pozabili na vrednostne kriterije in da ne bomo popustili medijskih populističnim usmeritvam. Vem, da bo marsikdo zamahnil z roko rekoč: »Kaj pa naj jaz morem?« To ni res. Če bo vsak željan resnice, premikov in lepote zastavil svoj glas, svoje ime, svojo ljubezen in svoje srce v bran drugačnih vrednot, bodo te postale del našega vsakdanja, nas samih, naše okolice, občine in celotne države.«

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar; Video: Simona Pivar
Komentarji uporabnikov