Slamnikarski muzej – Kako naprej?

V okviru Srečanj pod slamniki je v sredo, 8. novembra 2017, potekal pogovor o prihodnosti Slamnikarskega muzeja ter slamnikarstva kot domžalske dediščine. Kot osnovo za pogovor so predstavili "Pregled delovanja muzeja od 2012 dalje" ter "Slamnikarski muzej – kako naprej?"

V času slamnikarskega sejma so skupaj z zunanjimi sodelavci opravili obsežno raziskavo o zadovoljstvu obiskovalcev s sejmom, razširili pa so jo tudi z vprašanji o slamnikarskem muzeju in slamnikarstvu kot domžalski dediščini. Na srečanju so predstavili rezultate ankete in njihovo analizo ter se z vsemi obiskovalci, ki jih zanima razvoj področja slamnikarstva v naši občini in so se udeležili srečanja, pogovorili o njegovi prihodnosti. Prezentacijo je predstavila Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika, pod katerega okrilje spadajo tudi Slamnikarski muzej, Menačenkova domačija in Kofutnikova domačija.

V Slamnikarskem muzeju se nahaja stalna razstava »300 let slamnikarstva na domžalskem«
Slamnikarski muzej gostuje v Godbenem domu Domžale. Odprtje Slamnikarskega muzeja je bilo aprila 2012, kjer imajo stalno razstavo "300 let slamnikarstva na domžalskem. Je pa pohvale vredno, da sodelujejo s študijskim krožkom Slamnikarstvo, Gorenjskim muzejem Kranj, Medobčinskim muzejem Kamnik, Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, Občino Domžale ter posamezniki. Muzej je odprt od torka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 17.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 10.00 do 12.00 ure. V ponedeljkih in praznikih je zaprto, se pa za skupine po predhodni najavi odpre muzej tudi izven časa odprtosti. Poleti julija in avgusta je muzej zaprt 3-4 tedne.

Pogovor o prihodnosti Slamnikarskega muzeja ter slamnikarstva kot domžalske dediščine je vodila Cveta Zalokar.

V okviru Slamnikarskega muzeja potekajo številne dejavnosti
Slamnikarski muzej je kar lepo dejaven, saj je v njem stalna muzejska razstava, prirejajo tudi občasne razstave, drugo soboto v juniju imajo slamnikarski sejem, imajo vodenje po razstavah, prirejajo kulturno vzgojni pedagoški program za šole in vrtce, izdali so zloženko skupaj z Menačenkovo domačijo, srečanja pod slamniki imajo 6 krat letno, izvajajo promocijo slamnikarstva na tržnicah, sejmih, slamnikarsko trgovinico, ki je lani prodala 216 slamnikov, zaslužka pa skoraj nobenega, saj država pobere preveč davka, nekaj se da tudi šivilji slamnikov in rezultat je manj kot pol sura na slamnik. Pripravljajo tudi tečaje šivanja slamnikov, saj bodo sedaj, ko se je naročilo za slamnike precej povečalo, rabili pridne roke, ki bodo slamnike šivali, nabaviti pa bo potrebno slamnate kite, saj je zaloga le teh skoraj pošla, naročil za izdelavo slamnikov pa je polno. Tudi tečaje pletenja kit so se lotili v muzeju. Imajo tudi letne akcije in dogodke, ko imajo dneve odprtih vrat muzeja. Imajo svojo spletno stran, brošure, obveščanje … Sedaj, ko je Turistično informativni center Domžale (TIC) v polnem zagonu, se razvija močno sodelovanje med njima. Muzej pa je tudi mednarodno zelo aktiven s projekti, kjer sodelujejo z Srbijo, Švico …

Na področju muzejske dejavnosti v Slamnikarskem muzeju, Menačenkovi domačiji ter v Kofutnikovi domačiji, je redno zaposlena le Katarina Rus Krušelj, stalni zunanji sodelavci pa so Roman Kos, Joži Košak, Ljudmila Breznik, Danilo Vrhovnik, Igor Kuzmič, Saša Roškar ter Vido Repanšek, ki skrbi za Slamnikarski sejem. Dežurajo študentke preko študentskega servisa ter varnost. Redno dopolnjujejo zbirke iz slamnikarstva. Imajo tudi občasne razstave, pripravili so tečaje šivanja slamnikov, kjer se je v dveh začetnih tečajev udeležilo 15 udeleženk ter v nadaljevalnem tečaju 10 udeleženk. Izzive za prihodnost pa vidijo v izpopolnjenem programu treh muzejev, kjer bi bil eko muzej, park, prikaz slamnikarske družine … Želijo tudi podaljšati odprtost muzeja. Potrebno bo poskrbeti tudi za izobraževanje muzejskih vodnikov, razširili bi radi muzejsko zbirko, prikazali bi delovanje zbirke in predmetov, kot poslovni izziv pa bo šivanje slamnikov, kar se že sedaj uresničuje, saj so se naročila za slamnike močno povečala, primanjkuje pa šivilj slamnikov, v tem pa vidijo tudi potencial samozaposlovanja šivilj, saj sedaj redno šivata samo dve šivilji.

Roman Kos, stalni zunanji sodelavec Slamnikarskega muzeja.

Izsledki raziskave o slamnikarskem sejmu, slamnikarskem muzeju in slamnikarstvu kot domžalski dediščini
V času Slamnikarskega sejma 2017 so skupaj z zunanjimi sodelavci (Zavod Lokvanj) opravili obsežno raziskavo o zadovoljstvu obiskovalcev s sejmom, razširili pa so jo tudi z vprašanji o slamnikarskem muzeju in slamnikarstvu kot domžalski dediščini. Tako je mag. Igor Podbrežnik, iz Zavoda za izobraževanje, raziskovanje in socialne storitve Lokvanj iz Kamnika predstavil zanimivo prezentacijo in anketo o raziskavi v letu 2017. V prezentaciji smo lahko videli "Dejavniki ohranjanja in širjenja vedenja o domžalski slamnikarski dediščini." Raziskava je bila narejena na slamnikarskem sejmu z zelo specifično vsebino, zato ugotovitve ni mogoče posplošiti tudi na druge vrste sejmov. Tako so ugotovili, da Domžalčani in stalni obiskovalci izražajo močno zanimanje za domžalsko slamnikarsko dediščino, drugi ter tudi novi obiskovalci pa so prišli predvsem na druženje ter preživljanje prostega časa in pohoda ob reki, ki povezuje. Od 123 odgovorov jih je kar 86 % seznanjenih z domžalsko tradicijo slamnikarstva, 20 % jih je že hodilo po tematski poti "Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah", kar 99 % vprašanih meni, da je tradicija slamnikarstva pomembna za kulturno in turistično ponudbo občine Domžale. Polovica vprašanih si je že kupila domžalski slamnik in ravno toliko jih je že obiskalo slamnikarski muzej. Vprašanja v anketi so se nanašala tudi na obisk slamnikarskega muzeja in kašni so razlogi, da muzeja še niso obiskali. Tisti, ki so slamnikarski muzej že obiskali, so zadovoljni z muzejskim osebjem, muzejsko zbirko, ponudbo slamnikarskih izdelkov ter pedagoškim programom, pogrešajo pa večjo ponudbo spremljajočih programov, odpiralni čas bi moral biti daljši, pa še več obveščanja o slamnikarskem muzeju bi moralo biti. So pa obiskovalci zadovoljni s slamnikarskim sejmom in ga nameravajo priporočiti drugim, dovolj je programa za otroke, ni jim žal časa za obisk sejma, saj je obisk sejma presegel njihova pričakovanja, sejem pa ponuja več kot drugi sejmi. Navdušeni pa so bili z modno revijo …

mag. Igor Podbrežnik, iz Zavoda za izobraževanje, raziskovanje in socialne storitve Lokvanj iz Kamnika je predstavil izsledke raziskave.

Tradicija slamnikarstva pomembno vpliva na kulturno in turistično ponudbo občine Domžale
Zaključki so bili, da tradicija slamnikarstva pomembno vpliva na kulturno in turistično ponudbo občine Domžale, povečalo se je zanimanje in pozitiven odnos do domžalske slamnikarske dediščine, ki je posledica načrtnega dela Slamnikarskega muzeja, pred njim pa Študijskega krožka slamnikarstvo. Podani so predlogi, da se glavna pozornost nameni medijem, da se vedenje o domžalski slamnikarski dediščini prenese v širši prostor. Predstaviti pa je potrebno obrtno in industrijsko dejavnost, ki se je razvila vzporedno z industrializacijo slamnikarstva.

Zato slamnikarski muzej sprejema trženjsko razmišljanje, ki se ga vključi v strateško planiranje, se usmerijo na trg preživljanja prostega časa, se odprejo novim ciljnim skupinam obiskovalcev, to je mlajšim in bolj izobraženim, tudi izven obsega lokalnega okvirja. Tako se bodo ustvaril pogoji za razvoj novih programov, ki naj se oblikujejo na podlagi raziskav obiskovalčevih potreb, želja in pričakovanj.

S skupnimi močmi gredo naprej
Po prikazu in pogovoru "Kako naprej?" je sledil pogovor z obiskovalci predstavitve, kjer so podali svoje mnenje in videnje v prihodnost delovanja Slamnikarskega muzeja in vse, kar je z njim povezano. Tako so obiskovalci na srečanju pogrešali vsaj kakega svetnika iz Občine Domžale, ki bi prisostvoval na pogovoru in prezentaciji, Seveda je bila na prezentaciji vodja TIC-a, Mira Bečan, ki bo poskušala v sodelovanju z Slamnikarskim muzejem vse, da se čimbolj promovira in dvigne vedenje o slamnikarstvu tudi širše po Sloveniji, da se privabijo turisti. Ker so že na TIC-u začeli delati s polno paro, se bodo čimprej lotili promocije širše izven domačega okolja.

Na pogovoru je bil podan še marsikateri predlog. S skupnimi močmi bodo začeli z delom, rabili pa bodo še več sodelavcev, saj teh nekaj zanesenjakov, ki orjejo ledino, ne bodo zmogli vsega sami.

Pogovor, ki smo ga posneli v celoti, si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov