Restavratorski poklic se predstavi

V soboto, 17. januarja 2015, je bila v Galeriji Domžale ustvarjalna delavnica, kjer so nam predstavili poklic restavratorstva.

Ob ogledu razstave smo se spoznali z delom restavratorja, ki se ukvarja s konzerviranjem in restavriranjem predmetov likovne dediščine, to je predmetov kiparstva in slikarstva.

Najprej je udeležence delavnice pozdravila Katarina Rus Krušelj, študent restavratorstva Boj Nuvak pa nam je predstavil različne restavratorske postopke, med drugim tudi kopiranje slikarskih umetnin, kateremu smo se posvetili v ustvarjalni delavnici.

Skrb za ohranjanje predmetov s pomočjo postopkov konzerviranja in restavriranja je ena najpomembnejših nalog vsakega muzeja. Obiskovalci delavnice smo skozi uvodni ogled razstave začutili pomen ohranjanja in varovanja predmetov kulturne dediščine od slikarstva, kiparstva in obnove ikon.

Študent restavratorstva na ALUO v Ljubljani Boj Nuvak nam je pojasnil, kaj je restavriranje, tudi restavrácija ali konzervacija (latin. restauratio; obnova, vzpostavitev). To je postopek, s katerim se nekaj prenovi ali preuredi. Restavriranje je predvsem obnavljanje, obnovitev, zlasti starih ali poškodovanih umetnin. Poznamo več postopkov restavriranja: Preiskava je uvodno delo s katerim opredelimo dokumentirani pomen predmeta, določimo originalno strukturo in material. Preventivna zaščita je sistematična obdelava predmetov s katero oblikujemo najprimernejšo okolje za njihov obstoj (uravnavanje klimatskih in drugih dejavnikov). Konzerviranje pa je postopek zaščite materiala, z postopkom zaščite upočasnimo ali ustavimo propadanje umetnine. Dezinfikacija je uničenje zajedavcev. Dubliranje pa je postopek podlepljenja slik z dodatnim platnom.

Takšne delavnice so nadvse dobrodošle, saj nam laikom podajo mnoga spoznanja o ohranitvi kulturne dediščine.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov