Ponedeljkov klicaj – Volitve 2014
Pred nami so prve poletne parlamentarne volitve v sicer relativno kratki slovenski samostojni državi. Ni kaj, bolj nerodnega datuma si res niso znali izbrati tisti, ki o tem odločajo. Kar z drugimi besedami pomeni, da tisti, ki so zdaj na dopustu, ne bodo odšli na volišča. Prepričan sem, da je malo takih, ki bi svoj dopust krojili prav zaradi volitev.
Slovenija je v teh dneh spet »onesnažena« z vsemi mogočimi plakati, z lesenimi stojali, ki stojijo ob cestah, s podobami kandidatk in kandidatov, ki nas nagovarjajo. Vsi so seveda najboljši, vsi so polni obljub, pošteni in dobri, skratka zgledni slovenski državljani. Razen enega seveda, ki je v zaporu, a mu naša skrajno nerazumna zakonodaja omogoča kandidaturo na volitvah 2014.
Veliko poklicanih in malo izbranih, bi lahko rekli za tiste, ki upajo, da bodo dobili svoj udobni in relativno dobro plačani sedež v slovenskem parlamentu. Povsem drugo vprašanje je, kako bodo krojili nadaljnjo usodo Slovenije, ki se v tem trenutku res ne more hvaliti z zadovoljnim ljudstvom. Dejstvo je, da so ljudje razočarani, jezni, socialno ogroženi, nezadovoljni in še bi lahko naštevali. Slovenija z vsemi svojimi lepotami je nekako v obratnem razmerju s tistim, kar trenutno imamo pri nas.
Prav zato in ne prvič zares upamo, da se bo kaj spremenilo na bolje. Da bomo morda prav na nedeljo, pa čeprav trinajstega, izvolili tiste prave ljudi, ki bodo znali in imeli toliko volje, da bodo našo državo izvlekli iz težav, ki jih doživljamo iz dneva v dan. Da ne bomo na vsakem koraku samo tarnali, kako slabo nam gre. Da bomo s ponosom rekli, kje in kako živimo.
Še nekaj – tako se mi zdi –, je zelo pomembno za nedeljske predčasne volitve. To je udeležba. Če se volitev ne bomo udeležili iz nekega osebnega protesta ali nezadovoljstva, bomo svoj glas podarili tistim, ki bi že zdaj, če bi mogli, stali v vrsti, da oddajo svojo odločitev. To je zgolj moje osebno razmišljanje, zato tudi upam, da bo vsaj tokrat, ko gre – recimo temu – zares, prevladal glas ljudstva.