Pičil me je klop, zaradi tega me je zagrabila panika! Kaj naj storim?

Marsikdo se je že ali pa se še bo odpravil v gozd, saj narava v tem letnem času ponuja marsikaj lepega in tudi okusnega. Sprehod ali opravek v gozdu, pa tudi delo na vrtu se lahko konča z neželenim vbodom klopa, ki je lahko nevaren, saj lahko klop prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Pri večini ljudi je ob piku klopa strah, kaj storiti, kako odstraniti klopa, strah pred okužbo … Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi.

V prispevku si lahko preberete nekaj koristnih napotkov o tem, kako ravnati v primeru nezaželenega vboda klopa, kdaj obiskati osebnega zdravnika ali pa urgenco ter kako se lahko preventivno zavarujemo pred morebitno okužbo. Nasvete z nami je delila vodja službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale, mag. Renata Rajapakse, dr. med., spec. druž. in urg. med. Poleg ravnanj v primerih neželenih vbodov klopov, je podala tudi nekaj nasvetov o ravnanju v primerih pikov žuželk (čebel, os, sršenov …), ki so lahko tudi zelo neprijetni.

Klopi so 2-3 milimetre velike pršice, ki se hranijo s krvjo in medcelično tekočino toplokrvnih gozdnih in domačih živali kot so miši, veverice (in drugi glodavci), srnjad, ovce, konji, psi in domače govedo. V svetu je okoli 800 vrst klopov, v Sloveniji je znanih 13 vrst, od tega jih 8 vrst prenaša bolezni, najbolj zloglasen prenašalec bolezni pri nas pa je klop Ixodes ricinus.

Pri vbodih klopa se pojavi strah, kako klopa čim prej odstraniti, da ne bomo zboleli

Mag. Rajapakse je povedala, da na urgenco Zdravstvenega doma Domžale prihaja veliko ljudi, ki bi radi odstranili klopa ali pa so se pri odstranjevanju zatrgali. Prav tako urgenco obiščejo, ko se po vbodu klopa, kaj prikaže na koži, saj jih to prestraši. Pri vbodih klopov je bolj prisoten strah, kako naj tega klopa odstranijo, da ne bodo zboleli. Klop, če je okužen največ škode naredi takrat, ko se zapiči v kožo in spusti vanjo svojo snov, da malce omrtviči kožo, da ne opazimo njegovega sesanja.

Klopa najlažje odstranimo s pinceto

Za odstranjevanje klopov po besedah mag. Rajapakse ni potreben obisk pri zdravniku. Klopa se lahko odstrani s pomočjo pincete, ki se jo kupi v lekarni. To je najbolj priporočljiv način. Primemo ga čisto pri koži in previdno brez sukanja izvlečemo. Pri tem mogoče kožo malo napnemo, da se klopa lažje prime in izvleče. Če v koži ostane rilček, ne skrbimo, saj to na morebitno okužbo ne vpliva. Navadno se malo zagnoji, nato pa ga telo samo izloči. Mesto vboda lahko razkužimo z blagim razkužilom. To je podobno, kot bi se zbodli s trnom, saj delček klopa, ki je ostal v koži, nič več ne izloča snov. V nadaljevanju mesto pika malo opazujemo, če se slučajno vname ali ognoji. Pomembno je tudi, da se ne praskamo, da v to rano ne zanesemo kakšno bakterijo. Zato je prav, da mesto očistimo z milnico ali razkužilom, razen če je nekdo zaradi drugih razlogov bolj podvržen okužbam. Lokalna rdečina okrog mesta pika je normalna reakcija telesa. Telo namreč reagira na tujo snov in zaradi tega nastane rdečina.

Pozorni moramo biti na dve bolezni, ki ju prenašajo klopi!

Tisto na kar moramo biti pozorni pri klopih sta dve bolezni, ki jih prenašajo. Najbolj tipični bolezni okužbe preko klopov sta boreoliza in klopni meningitis (meningoencefalitis), ki se lahko od posameznika do posameznika razvijata zelo različno glede na: prirojene ali pridobljene šibke točke organizma, imunsko odpornost, zakisanost organizma.

Borelioza (Lymska bolezen)

Borelioza je bolezen, ki jo povzroči bakterija, ki jo ima v sebi okužen klop in jo pri piku izloči v telo. Ta bakterija po besedah mag. Rajapakse ni agresivna, ampak se okužba običajno začne najprej kazati s spremembo na koži. Čez dva ali tri tedne, lahko pa tudi čez mesec dni, okrog mesta pika opazimo okroglast oziroma prstanast obroč, ki se širi, če ga ne zdravimo. Na začetku je ta obroč lahko čisto majčken, zato je dobro, da ga opazujemo, če se širi. V sredini pa koža postane normalne barve. Takrat je treba obiskati osebnega zdravnika, saj to okužbo lahko zdravimo z antibiotikom. Možno je tudi, da se ta okužba pojavi kjerkoli na telesu in ne tam, kjer nas je pičil klop. Včasih jih lahko nastane celo več naenkrat. Ta sprememba ne srbi in ne boli, je pa rahlo rdeče barve.

Klopni meningitis in klopni meningoencefalitis

Druga bolezen, ki jo prenašajo klopi in je najbolj nevarna, je virusna bolezen, ki povzroči klopni meningitis – vnetje možganskih ovojnic. Hujša oblika bolezni je klopni meningoencefalitis, kjer gre za vnetje možganov. Zdravila za zdravljenje obolenja še ni, zato so izrednega pomena preventivni ukrepi. Mag. Rajapakse pravi, da se na koži ne pojavi nobene spremembe, bolezen pa potka v dveh fazah. V dveh tednih po piku klopa imamo slabo počutje, podobno kot bi imeli virozo (slabost, slabo počutje, vročina …), ki pa potem mine.

Pri pojavu določenih simptomov je potrebno zdravljenje v bolnišnici

V drugi fazi se pojavi glavobol, bruhanje, vročina, moti nas svetloba … v najhujših primerih pride do epileptičnega napada, zmedenosti in podobno. V primeru, da je zelo hudo, človek potrebuje zdravljenje v bolnišnici. Običajno je to na infekcijski kliniki, kjer vzamejo vzorec možganske tekočine, da se ugotovi povzročitelja meningitisa. V bolnici poteka simptomatsko zdravljenje. Se pravi, da se zdravi simptome, ki se pojavijo pri tej bolezni. Lahko pa ta oblika bolezni pusti trajne posledice, kot so epileptični napadi. Nekateri so lahko zaradi te bolezni dalj časa v komi, spet drugi potrebujejo dalj časa, da pridejo k sebi.

Zdravniki priporočajo cepljenje proti klopnemu meningitisu in meningoencefalitisu

Cepljenje proti klopnemu meningitisu in meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti v naravi. Cepijo se lahko pri osebnem zdravniku ali pa na Nacionalnem inštitutu za zdravje – NIJZ. Če je cepljenje izvedeno po pravilnem postopku, obstaja v povprečju 98 % verjetnost, da do okužbe s klopnim meningitisom ne bo prišlo. Cepivo pa ni le učinkovito, temveč tudi varno, saj so stranski učinki cepljenja izjemno redki. Čeprav obstaja več shem cepljenja, so si sheme v osnovi podobne. Osnovno cepljenje proti klopnemu meningitisu temelji na treh odmerkih cepiva. Drugi odmerek sledi od 1-3 mesecev po prvem odmerku, tretji odmerek cepiva pa boste prejeli po 9-12 mesecih po drugem odmerku.

Klopni meningitis oziroma klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, najpogosteje od maja do oktobra. Priporočljivo je, da cepljenje proti klopnemu meningitisu s prvima dvema odmerkoma opravite že pozimi, saj boste na ta način visoko stopnjo imunosti dosegli pred začetkom sezone aktivnosti klopov. Številne raziskave kažejo, da se po dveh odmerkih cepiva v telesu razvijejo protitelesa pri približno 90 % cepljenjih. Če ste na cepljenje v zimskih mesecih pozabili, lahko z osnovnim cepljenjem pričnete tudi spomladi ali poleti. Vaš zdravnik bo presodil, če boste odmerke cepiva dobili po običajni ali hitri shemi. V primeru, da ste klopni meningitis že preboleli, ste na bolezen imuni, zato ponovno obolenje ni mogoče.

Piki žuželk

Pri nas ni strupenih žuželk, da bi bil človek zaradi njihovega pika ogrožen. Po besedah mag. Rajapakse je edino, česar nas lahko skrbi, če je kdo alergičen na pike, sploh kadar pri pacientu izzove hudo alergijo. V takšnih primerih pacient nima zadovoljivega krvnega pritiska, ga začne dušiti in težko diha, zato potrebuje takoj urgentno obravnavo. Najpogosteje so ljudje alergični v primerih pikov čebel in os. Ob njihovem piku oseba, ki je alergična postane rdeča, potna, bleda, težko diha, pečejo oči, pojavi se vnetje žrela in začne zgubljati zavest. Takrat je nujno potrebno poklicati na številko 112, saj življenjsko ogrožajoč primer, zaradi katerega lahko ta oseba umre.

Komplet za samopomoč

Mag. Rajapakse pravi, da imajo osebe, ki so že bile v takšni situaciji in poznajo posledice pikov, pri sebi komplet za samopomoč, ki je sestavljen iz dveh tablet Claritina ali dveh tablet Medrola. Za najhujše primere pa imajo pri sebi tudi injekcijo adrenalina. Tisti, ki ve, da je alergičen na pike, mora takoj, ko začuti prve opozorilne znake, vzeti terapijo iz kompleta za samopomoč in poklicati na številko 112, kjer pove, da je alergičen in ima prej naštete znake.

Koprivnica je znak alergije, vendar ne tako hude

Včasih se zgodi, da ob piku po telesu dobimo izpuščaje, kot je koprivnica. Gre tudi za znak alergije, vendar ne tako hude. Zgodi se tudi, da koprivnico dobimo po celem telesu in ne samo na mestu pika. V takšnih primerih je dobro, da imamo pri sebi ali pa doma tablete Claritin, Flonidan ali kakšne druge podobne tablete, ki se jih dobi v lekarni brez recepta. Mag. Rajapakse priporoča, da ima vsaj čez poletje vsak doma kakšno takšno škatlico tablet. Če ob pojavu koprivnice ni čisto prepričan, lahko pokliče v urgentno ambulanto na številko 01 724 52 11 in se pozanima iz prve roke. V primeru, da se po piku nekomu prvič pojavijo izpuščaji po vsem telesu, lahko vzame ta zdravila ali pa če ni čisto prepričan, obišče urgentno ambulanto. V primerih hujših znakov, ki smo jih opisali zgoraj, pa mora nemudoma poklicati na interventno številko 112.

Lokalna reakcija po piku

Naslednja stvar zaradi katere ljudje veliko hodijo na urgenco, pa je po besedah mag. Rajapakse lokalna reakcija po piku. Mesto pika postane otečeno, kar malce boli in srbi. To lahko postane drugi ali tretji dan še hujše in zaradi tega marsikdo misli, da je zastrupljeno. Res pa je, da so te reakcije danes veliko hujše, kot pa so bile pred desetimi ali dvajsetimi leti. Mogoče je to povezano z samim onesnaženim okoljem. Mag. Rajapkse pravi, da si lahko v osnovi v omenjenih primerih oseba pomaga sama. Ko te namreč nekaj piči, mesto pika običajno oteče, kar moraš hladiti. V lekarni se dobi Fenistil gel, ki učinkovito hladi in pomirja kožo. Poleg tega lahko vzamemo tableto Claritina, Flonidana ali kakšno drugo zdravilo proti alergiji. Pomembno je tudi, da okončina na kateri je prišlo do pika, počiva. Najbolje, da je v dvignjenem stanju. Vse to lahko naredimo sami in brez zdravnika. V primerih, da se preveč praskamo po oteklini, lahko pride od infekcije, zaradi tega se na mestu naredi šen – bakterijska okužba. Dobimo vročino, mrzlico, začnejo oboleti bezgavke, pojavi se rdečina … V takšnih primerih je potreben obisk osebnega zdravnika.

Miha Ulčar; Foto: splet