Oznaka za visoke vode tudi v Domžalah
V Sloveniji že dve leti poteka postavljanje oznak, ki prebivalce opozarjajo, kako visoko ob ujmi lahko seže voda. Dejavnost vodijo Zveza geografov Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje in občine. Tablice so postavljene na vidnih mestih; na krajih, kjer jih lahko opazi čim več ljudi. V Domžalah so jo postavili 16. junija na ogrodju stare vodomerske postaje blizu športnega parka na Zeleni osi ob Kamniški Bistrici.
Lokacija ni bila izbrana naključno, saj je tabla nameščena blizu Srednje šole Domžale. Zavod RS za šolstvo namreč poskuša nagovoriti šole, da table vključijo v pouk o vodah in za dijaško terensko raziskovanje. Zato so se dogovorili, da dijaki opravijo terenske raziskave ob in v Kamniški Bistrici. Naloge so izhajale iz učnih načrtov, trajale pa so eno šolsko uro. 27 dijakov je bilo razdeljenih v osem skupin, ki so raziskovale porečje z več vidikov: vodo Kamniške Bistrice ter Rače, mlinščice in njihovo vlogo, spreminjanje gladine vode v strugi, fizikalne, biološke in kemijske lastnosti, vpliv reke na poselitev in industrializacijo; napraviti so morali tudi kratko poročilo in predstaviti rezultate raziskav. Večino so predstavili v besedi, analizo vode pa tudi s plakatom in vidno postavljenimi vzorci vode, odvzetimi v Biščah in Domžalah.
Župan Toni Dragar je v nagovoru pohvalil pobudo o nameščanju oznak. Orisal je pomen Bistrice za Domžale in skrb občine, da bi reka bila čista, uporabna in ljudem čim bolj prijazna. Omenil je tudi občinska vlaganja, da bi območje ob reki v zadovoljstvo občanov postalo še bolj privlačno. Marjan Jarnjak je v imenu Zveze geografov Slovenije razložil vsestransko vlogo vode v pokrajini in pahljačo njenih vplivov na naravne in družbene geografske dejavnike. Vsaka od osmih skupin dijakov je v predstavitvi odgovorila na eno od ključnih vprašanj, ki so izhajala iz učnih načrtov za kemijo in geografijo. Dijaki na ta način niso uresničevali samo predmetnih vsebinskih ciljev, ampak tudi medpredmetna cilja: raziskovanje in samostojna predstavitev rezultatov. V pomoč sta jim bili profesorici Petra Dovč in Alenka Lenarčič.
