“Od nekdaj lepe so Domžalke slovele, al lepše od…”

Tako bi zagotovo zapisal naš pesnik dr. France Prešeren, če bi v času svojega življenja živel v Domžalah. S tem želimo poudariti, da se je včasih prebivalcem Domžal reklo Domžalci (Domžalec, Domžalka). O tem je veliko raziskoval naš občan Matjaž Brojan, novinar, publicist in avtor številnih del o naši kulturni dediščini.

Od kje ime Domžale

Najprej sva se dotaknila izvora imena Domžale. Matjaž pove, da začetki imena segajo tja v 14. stoletje. Obstaja pet do šest domnevnih verzij (laičnih) in ena uradna verzija (znanstveno potrjena).

Sestava imena Domžale sestoji iz besede DOM in ŽALE (slednje nima nobene povezave z žalovanjem). Najbolj verjetna je izpeljanka iz ŽAL, ki pomeni kraj na obrežju – kraj na žalcu. Torej kraj, ki je bil na obrežju neke vode. Če gledamo geološko sestavo tal v Domžalah, hitro ugotovimo, da je tu veliko proda, torej je v tem prostoru včasih tekla voda.  Ker takrat reka Kamniška Bistrica še ni bila regulirana, je mnogokrat tekla po svoje. Na primer v 19. stoletju je bil ves Ihan pod vodo (približno meter, pa do meter in pol višine). Pojavlja se tudi varianta ŽVALE, kar pomeni, kjer voda žlobudra. Skratka obstaja tudi več amaterskih domnev, ki so se jih lotevali tako strokovnjaki, kot amaterski raziskovalci.

Iz Domžalcev v Domžalčane

O krajevnih imenih po prebivalcih se je Matjaž pogovarjal tudi na SAZU z lingvisti. V 19. stoletju so bili Domžalci in Domžalke, Ljubljanci in Ljubljanke, itd. Nato pa so Ljubljanke začele posnemati Zagrebčanke. Bolj imenitno se je slišalo, če se je med ime dodalo »čanke« in so se preimenovale v Ljubljančanke. Niso hotele biti manj imenitne kot Zagrebčanke.

Nekje po letu 1935 pa so tudi v Domžalah hoteli imeti »čanke«, da smo bili primerljivi z Ljubljano. Bilo pa je tudi bolj »nobel« za tiste čase.

Za primer, da smo bili včasih res Domžalci lahko damo dogodek iz leta 1910, ob odprtju društvenega doma v Domžalah, kamor je na otvoritev prišlo 5.000 ljudi. Takrat je Janez Evangelist Krek na balkonu društvenega doma rekel prisotnim: »Lubi Domžalci, lube Domžalke.«

Etimološki pogled:

  • Butale – Butalci
  • Domžale – Domžalci

Uradno glasilo Domžalec

Domžalec se je imenovalo tudi uradno domžalsko glasilo, ki je izhajalo med leti 1925 in 1935. V tem obdobju je izšlo 9 številk. Nato pa so veliko kasneje izšle še tri priložnostne številke in sicer ena številka leta 1959, ob razstavi in nato še 23. junija 1973, ob promociji krajevnega samoprispevka za ceste in 28. junija 1973, ob razpisu samoprispevka v KS Domžal. Urednik obeh zadnjih Domžalcev je bil Matjaž Brojan. Vse izvode Domžalca (prve številke so fotokopije) Matjaž  hrani v svojem arhivu.

Na koncu pa ne smemo pozabiti omeniti, da pa smo pred kratkim dobili še enega Domžalca, ki je osrednji informativni portal v občini Domžale. Nov Domžalec je v obliki, ki sledi sodobnim trendom in  kot tak poskuša do vas v čim krajšem času, prinesti čim več novih novic.

Avtor: Miha Ulčar
Komentarji uporabnikov