Na Ostrežu teče zdravilna voda za oči

Tokrat vas vabimo na zdravilni potep na Ostrež. Kje je to? Tokrat vas vabimo na Polšnik, kjer pod kapelico na Ostrežu, nedaleč od vasi, teče zdravilna voda za oči. O njej je pisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. To so lepi kraji z raztresenimi hišami po slikovitih pobočjih, kjer ima najpomembnejšo mesto vas Polšnik.

»Polšnik je vasica, ki leži v Srcu Slovenije,« preberemo na njihovi spletni strani. »Svojo srčnost deli z ljudmi z vsega sveta. Je kulturna, polna športnega duha ter gradi spoštovanje do naravnih vrednot, dediščine in soljudi. Povezanost in sodelovanje sta ključna dejavnika, na katerih se gradijo polšniške vrednote. Pogled po vsej Sloveniji prepriča vsakega obiskovalca, da se v naš kraj še vrne. Domačini pa se vedno bolj zavedamo vseh lepot, ki smo jih deležni v naši prijetni skupnosti.«

Prve najdbe na območju Polšnik dokazujejo, da so se že pred 2500 leti po teh krajih potepali ilirski in keltski železarji. V malo poznejšem času so bili kraji znani po topilnicah železove rude, na Glinjeku pa si zdaj lahko ogledate repliko peči na vetrni podpih.

Znana in priljubljena točka je Ostrež s kapelico in čudežno zdravilno vodo, ki priteka iz koritka pod njo. Na vrhu Špege so bila rimska grobišča, prvi lastniki posestev so bili znameniti Apfalterji. Zanimivo je kužno znamenje v Sušju, po teh krajih pa je hodil znameniti Janez Vajkard Valvasor. Prebivalci Polšnika so lastniki gasilske ročne brizgalne iz leta 1933, med drugo vojno so večino prebivalcev izselili v Nemčijo in iz tega časa so še ohranjeni bunkerji na Veliki Preski, kjer je potekala meja med Nemčijo in Italijo.

Svojo zgodovino so krajani vasi zapisali celo v knjigi z naslovom Ko Polšnik se v čas ujame, kjer je veliko zanimivega o kraju od prazgodovine naprej.

Podajmo se zdaj na Ostrež ali Divjo goro (856 m), ki je na območju zaščitenega krajinskega parka. Cerkev sv. Katarine naj bi bila zgrajena iz zaobljube, kajti graščakov sin s sosednje graščine se je želel poročiti s kmečkim dekletom, pa oče tega ni dovoli. Fant in dekle naj bi v obupu »zdrsnila« s skale v prepad in se ubila. Oče naj bi potem dal sezidati cerkev v čast sv. Katarini, ki naj vsem izprosi pravo pamet.

Legenda pravi, da je cerkev prvotno stala na Prevegu. Neke noči pa sta jo Jurijeva vola zaradi razuzdanosti ljudi odvlekla na Ostrež, saj jima je tako ukazala sv. Katarina. Menda v cerkvi prvotno ni bilo zvonov. Nekoč, med neko hudo nevihto, so domačini slišali zvonjenje. Tako so potem kupili zvonove. Cerkev so v zadnjih dvajsetih letih postopno obnavljali. Prvi poskus resne obnove strehe je potekal leta 1983. Zvonik je bil obnovljen in pokrit s skodlami leta 1993. Leta 1996 je bilo obnovljeno celotno ostrešje cerkve s kritino, uredili so novo fasado in dodali nov notranji oplesk.

Kapelico so postavili sredi gozda. (Foto: Primož Hieng)

O Katarinini selitvi in o vzroku za to (s Prevega na Ostrež) pa je še druga razlaga in ta je mnogo verjetnejša. Cerkev naj bi nekoč res stala na ravnini v vasi Preveg, kjer so jo seveda ogrožali Turki. Pametno so preudarili Prevežani, ko so tedaj izmodrovali: »Gori med skale jo preselimo, pa nihče od Turkov, če jo bomo branili, ne bo mogel do nje.« Storili so tako, sv. Katarina je bila obvarovana in je še danes tam gori na imenitnem, 841 metrov visokem razgledišču Ostrež.

O cerkvi sv. Katarine in o čudežni vodi je pisal že Janez Vajkard Valvasor. »Tam se dogaja mnogo čudežev,« je zapisal avtor Slave vojvodine Kranjske. »Štiri ali pet korakov od cerkve izvira studenec. Izkopali so ga najbrž ljudje. Mnogo ljudi se s to vodo umiva in ozdravi.«

Voda iz studenca, za katero pravijo, da je zdravilna, naj bi pomagala pri boleznih oči. Legenda tudi pravi, da kdor si v tej čudodelni vodi umije obraz, izgubi vse svoje bolezni in si vnovič povrne zdravje. Voda izvira v skalni votlini pod kapelico polšniške sv. Katarine. Domačini pravijo, da obstaja samo ustno izročilo o njeni zdravilnosti. Kot pravijo, v kamnitem koritku ni presahnila tudi v največji suši, kar se celo domačinom zdi zelo zanimivo in nenavadno.

Le še tole: Polšnik je od Domžal oddaljen le 46 kilometrov. Iz Domžal se najprej peljete proti Dolu, nato do Litije, kjer pot nadaljujete ob reki Savi, mimo Brega pri Litiji vse do Spodnjega Loga. Tu boste zavili desno in se počasi povzpeli do Polšnika.

Avtor: Primož Hieng; Foto: Primož Hieng
Komentarji uporabnikov