KD Franca Bernika gostil Gidona Kremerja, enega največjih violinistov in umetnikov današnjega časa
Ljubiteljem iz glasbenih krogov verjetno ni potrebno posebej predstavljati Gidona Kremerja, saj je nedvomno eden največjih violinistov in umetnikov današnjega časa. Legendarni violinist, umetnik, ki je v svoji dolgoletni karieri večkrat obšel svet, gostoval v najprestižnejših dvoranah, z najimenitnejšimi orkestri, dirigenti, glasbenimi partnerji današnjega časa, je v ponedeljek, 4. aprila 2016, gostoval v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Navdušeni obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so na koncu koncerta slovitemu umetniku in njegovemu ansamblu poklonili kar petnajst minut dolg aplavz.
Po besedah Mateta Bekavca, vodja koncertnega cikla Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je Gidon Kremer poleg tega, da je v svoji karieri solistično in s komornimi sestavi večkrat obšel vse kontinente, gostoval v najbolj prestižnih dvoranah in institucijah, z največjimi orkestri, dirigenti in glasbeniki današnjega časa, je svetu predstavil vrsto novih del in jih tudi premierno izvedel (Schnittke, Gubajdulina, Kanchelli ter vrsta baltiških komponistov). Še posebaj intenzivno nastopa z orkestom Kremerata Baltica, ki ga pod njegovim umetniškim vodstvom sestavljajo predvsem najbolj perspektivni mladi glasbeniki iz baltiških dežel. V zadnjih letih se zavzema za ponovno “razodkritje” opusa v svetu premalo znanega skladatelja M. Weinberga.
»Sam lahko omenim, da se je moja glasbena osebnost in iskanje v mladosti oblikovalo z njegovimi številnimi ploščami, kasneje s poslušanjem njegovih koncertov v živo in še malo kasneje s skupnim muziciranjem. V zadnjih desetih letih njegovega festivala v Lockenhausu sva namreč skupaj poustvarila kar nekaj partitur iz zakladnice komorne glasbe, marsikatere tudi na turnejah v največjih svetovnih dvoranah. Igrati z njim je bilo zame nekako vedno povezano z velikim spoštovanjem in pa tudi s posebno obliko budnosti za soustvarjanje čutnih zvokov, ki segajo onkraj meja inštrumentalnega«, je o slovitem umetniku povedal Bekavac.
Kremerata baltica
Leta 1997 smo bili na festivalu komorne glasbe v avstrijskem mestu Lockenhaus priče manjše revolucije. Poleg številnih priznanih glasbenikov je violinist Gidon Kremer, ki je bil takrat že 30 let umetniški vodja festivala (1981-2011), predstavil popolnoma nov orkester: Kremerato Baltico. Sestavljali so ga izvrstni mladi glasbeniki iz baltskih držav: Latvije, Litve in Estonije, ki jih je na vrsti zahtevnih avdicij izbral sam Gidon Kremer. Že od prvega koncerta naprej Kremerata Baltica navdušuje s svojim žarom, energijo in veseljem do igranja.
Talentirana skupina glasbenikov se je prav kmalu razvila v enega od najboljših komornih orkestrov na svetu, svoj mednarodni ugled pa redno utrjuje z nastopi v najbolj uglednih koncertnih dvoranah po celem svetu. V zadnjih 18. letih je orkester Kremerata Baltica nastopal v več kot 50. državah, na odru so stali v več kot 600. mestih in odigrali več kot 1500 koncertov po Aziji, Severni in Južni Ameriki ter seveda po Evropi. Od leta 2003 naprej Kremerata Baltica organizira svoj lastni festival v latvijskih mestih Sigulda in Cesis.
Orkester je leta 2009 prejel nagrado Praemium Imperiale Grant, za seboj pa imajo tudi že več kot 25 plošč. Za »After Mozart« (Nonesuch, 2001), z novodobno interpretacijo del velikega skladatelja, so leta 2002 osvojili nagrado Grammy in nemško nagrado ECHO. »Mieczyslaw Weinberg« (2014, ECM), ki so ga posneli z Gidonom Kremerjem in solisti na nastopih v Neuhardenbergu in Lockenhausu leta 2012 in 2013, potrjuje Šostakovičevo tezo, da je bil M. Weinberg eden od največjih skladateljev svojega časa. Plošča je požela odobravanje strokovne javnosti in prejela nominacijo za nagrado Grammy v kategoriji klasične glasbe. Zadnja plošča iz leta 2015 je izšla pri založbi Deutsche Grammophon in vsebuje dela P. Glassa (Violinski koncert št. 2 »Ameriški štirje letni časi«), A. Pärta, G. Kanchellija in S. Umebayashija.
Med priznanimi solisti, s katerimi je nastopal orkester Kremerata Baltica so sopranistka Jessye Norman, pianisti Martha Aregerich, Evgeny Kissin, Michail Pletnev, Oleg Maisenberg in Daniil Trifonov, violinisti Thomas Zehetmair, Patricia Kopachinskaya, Vadim Repin in Didier Lockwood, ter violončelisti Mischa Maisky, Mario Brunello, Yo Yo Ma, Boris Pergamenschikov in Nicolas Altstaedt. Z orkestrom so sodelovali naslednji dirigenti: Sir Simon Rattle, Esa-Pekka Salonen, Christoph Eschenbach, Kent Nagano, Heinz Holliger, Vladimir Ashkenazy in Mirga Grazinyte-Tyla.
Zelo pomemben element umetniške identitete orkestra Kremerata Baltica je ustvarjalen pristop pri ustvarjanju koncertnih programov, ki pogosto pogledajo izza splošnih smernic in postrežejo s prvimi izedbami del skladateljev kot so Arvo Pärt, Giya Kancheli, Pēteris Vasks, Leonid Desyatnikov, Victor Kissine, Sofia Gubaidulina, Dobrinka Tabakova, Raminta Serksnyte, Alexander Voustin, Alexander Raskatov in številnih drugih. Orkestrov široki in skrbno izbrani repertoar se odraža tudi na številnih zvočnih zapisih.
Kremerata Baltica je redno vključena tudi v projekt “All about Gidon” (Vse o Gidonu). Gre za glasbeno-scenski dogodek z glasbo, ki seže od Haydna do Piazzolle, v katerem Gidon Kremer s pomočjo zvokov in besed portretira svojo bogato kariero. Še eno izmed zanimivih sodelovanj zadnjih let, je skupni nastop z Gidonom Kremerjem in ruskim “performerjem” in klovnom Slavo Poluninem ter njegovo skupino v okviru projekta Snow Symphony (Snežna simfonija). Glasbeni spektakel z dvema velikima virtuozoma dvajsetega stoletja so kritiki in publika sprejeli z navdušenjem in po premieri leta 2011 v Izraelu so projekt izvajali po Rusiji in več evropskih državah. Najnovejši vizualno-glasbeni projekt je Kremerata Baltica zasnovala lansko leto. “Masks and Faces” (Maske in obrazi) je zasnovan na kompoziciji “Slike z razstave” M. Mussorgskega in je izveden v sodelovanju z Gidonom Kremerjem in priznanim ruskim slikarjem in filozofom Maximom Kantorjem. Tudi sicer bomo lahko orkester Kremerata Baltica videli še v številnih drugih projektih, bodisi v povezavi s klasično glasbo ali pa s flamenkom, baletom …
Vir: Programski list o Kremarati baltici