Iskrene čestitke ob 100. rojstnem dnevu najstarejše Ihanke Frančiške Svetlin
Ljudje, ki so rojeni 29. februarja, lahko svoj pravi rojstni dan praznujejo le enkrat na štiri leta, zaradi česar se lahko pošalijo, da se starajo štirikrat počasneje od ljudi, rojenih na druge dni v letu. Gospa Frančiška Svetlin iz Ihana je bila rojena 29. februarja 1920, se pravi, da spada med tako imenovane smolčke in da je letošnjih častitljivih 100 let lahko praznovala na ta dan. Poleg tega, da je gospa Frančiška najstarejša Ihanka, je po vsej verjetnosti tudi najstarejši smolček v Sloveniji.
Ob rojstnem dnevu gospe Frančiške Svetlin in to častitljivi 100-letnici, so jo razveselili številni sorodniki, ki so se udeležili njenega praznovanja. Svojo najstarejšo sokrajanko so obiskali in ji voščili tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, predsednik Krajevne skupnosti Ihan, Branko Sojer in predsednik Društva upokojencev Domžale, Ferdinand Starin. Na večer pred rojstnim dnevom so domači, sosedje in prijatelji gospe Frančiški pred domačo hišo postavili tudi veliko vrtnico z obešenim prometnim znakom (100), ki mimoidoče opozarja, da se v tisti hiši nahaja slavljenka, ki je dopolnila častitljivih 100 let.
Gospa Frančiška Svetlin je bila rojena v Ihanu pri Cofku, njen dekliški priimek je Sojer. Prav dobro se še spominja, da se je v njeni mladosti od enega največjih gruntov v Ihanu videlo do Preloga, do domačije pri Zask, kamor se je kasneje poročila. Imela je dve sestri in brata, ki je gospodaril na domači kmetiji. Pri 22. letih se je Frančiška zaposlila pri Okršlarju, nekdanjem Toku, kjer je šivala rokavice. Po poroki in rojstvu sina Janeza je nekaj časa ostala doma, nato pa se vrnila na delo. Po rojstvu drugega sina Sama, je zaradi težav z zdravjem nekaj časa ostala doma, nato pa se vrnila na delo. Kmalu pa je sledila zaposlitev v Univerzalu. Zelo dobro se spominja prijateljice Milice in Cilke, pa šivanja kap ter spet težav z zdravjem, ki so jo pripeljale v prezgodnjo upokojitev, čeprav si je še želela delati. Njen mož pa je pred upokojitvijo delal v Papirnici Količevo. Ker je bilo življenje težko, si je kakšen dinar skušala pridobiti s »tabrhom« na sosednjih kmetijah in obdelovanjem domačega vrta, ki ga je urejala do svojega 89. leta. Prav tako se je po besedah njenega sina Sama do 90. leta vozila s kolesom. Pred dvema letoma se je gospa Frančiška ob padcu poškodovala, od takrat je na postelji, zanjo pa lepo skrbijo negovalke in domači.
Gospa Frančiška je bila vse življenje zelo aktivna v javnem življenju. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z OF in pomagala partizanom, kasneje pa se je vključila tudi v druge organizacije. Še danes je članica Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan. Rada se spominja, kako je pomagala pri razvoju kraja in krajevne skupnosti, ko so zbirali za elektriko, se odločali za gradnjo cest in pomagali ljudem. Dolga leta je delala tudi v Rdečem križu ter v številnih odborih in komisijah, tako v Krajevni skupnosti Ihan, kot v okviru občine, kjer je s svojim znanjem, predvsem pa prizadevnim delom pomagala zlasti na področju sociale in druge pomoči ljudem. Za prizadevno delo je dobila tudi več priznanj. Frančiška je najraje z domačimi: obema sinovoma in njunima družinama, v katerih so štirje vnuki in pet pravnukov.
Gospe Frančiški čestitamo ob njeni 100-letnici in ji kličemo še na mnoga, srečna in zdrava leta v krogu njenih najdražjih.
Avtor: Miha Ulčar; Foto: Vido Repanšek; Video: Miro Pivar
