Borut Peršolja: Velika planina – tudi Domžalska

Borut Peršolja, ki je Domžalec, magister geografskih znanosti, planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje, soavtor Planinske šole, Vodniškega učbenika ter knjige Slovenske gore, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o gorah in gorništvu, snovalec domžalskih gorniških večerov ter pisec bloga Razgledi, je bil gost februarskega Srečanja pod pod slamniki. Borut je občudovalec in večni učenec vsega, kar v naravi in ljudeh prebuja Velika planina, ki odraža več tisočletno souporabo gora in nenehno součinkovanje pokrajinotvornih prvin. Prvotna kmetijska raba planine vedno znova izstopa iz sence sodobnega, množičnega, samooklicanega, zelenega, pohodniškega turizma.

Na Srečanju pod slamniki je v  sredo, 12. februarja 2020, v Slamnikarskem muzeju potekal zanimiv pogovor, ki ga je vodila Cveta Zalokar. Gost pogovora je bil vsestranski Borut Peršolja. V uvodu je Borut Peršolja povedal nekaj o sebi, zatem pa sta z voditeljico prešla k temi srečanja: »Velika planina – tudi Domžalska«.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem, v povprečni višini okoli 1500 m z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 m. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi. Ob slikovni prezentaciji nas je gost popeljal v preteklost, ko so po drugi svetovni vojni začeli s pripravo gradnje Domžalskega doma na Mali planini.

Gradnja Domžalskega doma je potekala od leta 1951 do 1953 po načrtih arhitekta in predsednika Planinskega društva Domžale inž. Franceta Škofica (1913–1981). Svečana otvoritev je bila ob prisotnosti številnih obiskovalcev 9. avgusta 1953. Ob otvoritvi je zapisal: “Naj zabeležim glavna imena zaslužnih: odbor Planinskega društva Domžale v celoti, Planinska zveza Slovenije, podjetje Kaolin iz Črne, Planinsko društvo Železničar in kolektiv kurilnice Šiška; prav posebno zahvalo in priznanje moram poudariti požrtvovalnim zidarjem tov. Maleša Andreju in Čimžarju Jožetu s sodelavci.” Celotna vrednost doma je bila takrat ocenjena na 20.000.000 din. Originalne načrte hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Odprtja se je udeležila tudi 83-letna škotska pisateljica in zaljubljenka v slovenske gore Fanny Suzannah Copeland, ki je v vpisno knjigo zapisala: “Srečna, da sem lahko dočakala otvoritev te koče! Moje sanje so postale resnica!” Gradnjo Domžalskega doma je omogočila tovorna žičnica, ki je začela delovati 15. julija 1951. Iz Žage do Pirčeve planine (kjer je bila vmesna postaja), na planino Kisovec in Malo planino je na dolžini 2.925 m, premagala 914 m višinske razlike.

Človek je bil na Veliki planini navzoč že v prazgodovinskem času, na kar opozarjajo arheološke najdbe. Pastirji pa so planino naselili v srednjem veku, na kar opozarja najdeni in raziskani tloris do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja, ki je po merah in obliki skoraj identičen s sedanjo »Preskarjevo bajto«.

»Preskarjeva bajta«, ki stoji na robu planšarskega naselja na Veliki planini, se s svojo značilno ovalno streho, do tal pokrito s šinklni (skodlami), brez oken in vrat in dimnika ter s kamnitimi lopniki, že od zunaj razlikuje od sosednjih modernejših koč. Bajta, takšna kot je sedaj, je bila postavljena po koncu druge svetovne vojne, kajti nemški okupatorji in domobranci so v zimi 1944/1945 požgali vse pastirske koče na planini, vključno s kapelico Marije Snežne, postavljene leta 1938 po načrtih arhitekta Plečnika. Kapelica je bila ponovno postavljena 1988 po predlogi velikega ljubitelja Velike planine arhitekta Kopača.

Planinsko društvo Domžale upravlja planinsko pot iz Stahovice mimo sv. Primoža na Veliko planino. Borut je tudi soavtor nove pridobitve na Veliki planini, po poteh pastirjev, ki je speljana po celi veliki planini.

Zanimiv pogovor z Borutom Peršoljo si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi