Ana Duša pripoveduje tri zgodbe

V Menačenkovi domačiji v Domžalah so v sredo, 11. februarja 2015, gostili nadvse simpatično Ano Duša, ki je pripovedovalka, in je svojo poklicno pot pričela v kolektivu »Za 2 groša fantazije« na Radiu Študent in jo nadaljuje s programi za otroke in odrasle. Je članica pripovedovalsko-glasbene skupine »Tri zdrave Marije in en oče naš«. Najprej je vse navzoče poslušalce pozdravila kustosinja Menačenkove domačije Katarina Rus Krušelj, ki je predstavila gostjo.

Mlinar, Kurent, Lenčica – Gregcova sestričica in Zgodba o Deirdre so sestavljale celovečerno pripoved, ki je povezovala dve kulturi, ki sta si v resnici bolj podobni, kot se morda zdi na prvi pogled – slovensko in irsko, skozi prizmo ljubezni in smrti. Avtorica Ana Duša, ki sodi med najbolj aktivne predstavnike sodobnega pripovedovanja pri nas, na podlagi ljudskih motivov gradi pripoved o osebnem pogumu, volji in vztrajnosti, ki so potrebni za osebno vzpostavitev in obstoj posameznika v svetu.

Pripovedovanje je odrska umetnost, ki v zadnjih dveh desetletjih tudi pri nas pridobiva vedno večje zanimanje tako med občinstvom kot tudi med nastopajočimi. V tujini začetki pripovedovanja segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. Odrski pripovedovalec se naslanja na starodavno umetnost pripovedovanja zgodb, prek interpretacije zgodb pa išče stik z današnjim občinstvom, formalno pa se postavlja v družbo in črpa iz številnih sodobnih praks.

»Pripovedovanje pa ni samo odrska umetnost, veščina podajanja zgodb nam pride prav v številnih poklicih, pri katerih smo v stalnem stiku z ljudmi, ali pa nam enostavno pomaga bolje in bolj natančno izraziti svoje misli«, je dejala po končanih zgodbah Ana Duša, ko smo srebali okusen čaj, ki nam ga je skuhala kustosinja Menačenkove domačije Katarina Rus Krušelj. »Ne obstaja en sam, pravi način pripovedovanja, kot ne obstaja ena sama, prava interpretacija ljudske zgodbe«. Kot je dejala Ana Duša, obstaja veliko verzij Sneguljčice in drugih znanih likov pripovedk in pravljic. V vsako zgodbo dodajaš lahko svojo interpretacijo zgodbe, ko si sproti izmišljuješ dogajanje.

Pripovedovalka Ana Duša.

Ana Duša, ena gonilnih sil sodobnega pripovedovanja pri nas, je na vprašanje, ali si zgodbe izmišljuje sproti, odgovorila: »Seveda, zame je teza, da je zapisana različica zgodbe edina zveličavna, nesprejemljiva. Zgodbo s tem na neki način zadavijo, saj ji ne pustijo, da živi naprej. Če pa si sproti izmišljuješ zgodbo, ki še vedno ohrani neko nit identične zgodbe, pa je vse drugače. To, kar počnemo, se razlikuje od tistega, čemur pravimo tradicionalno pripovedovanje, pod katerim si predstavljamo, kako so pred sto leti pozimi sedeli pri skupinskih hišnih opravilih, na primer ličkanju koruze, lupanju semen, luščenju fižola … Član omizja pa je pripovedoval zgodbe. Bistvena razlika med tradicionalnim pripovedovanjem in sodobnim odrskim pripovedovanjem, ki ga prirejamo, je to, da smo današnji pripovedovalci verjetno bolj podobni izvajalcem, kot so igralci in pevci. Program oblikujemo že prej, ga pripravimo in stopimo na oder pred občinstvo. Mislim, da instanca odra ustvari bistveno razliko med tradicionalnim in sodobnim pripovedništvom«, je dejala Ana Duša.

Pripovedovalci hodijo tudi izven Slovenije, kjer so naše slovenske zgodbe izredno priljubljene, po Sloveniji pa precej nastopajo po vrtcih, osnovnih šolah, domovih za upokojence … In zgodbe so primerno povedane za to vrsto občinstva.

V videu je samo ena zgodba za pokušino, da vidite in slišite, kaj ste zamudili.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Tagi