KulturaNapovednik

Zgodbe z veliko začetnico na 12. festivalu gorniškega filma 

26. februar – 4. marec 2018

Festival gorniškega filma slovensko občinstvo vsako leto razveseljuje z uglednimi gosti iz sveta alpinizma in plezanja – tako bo tudi letos, ko bodo v Ljubljani predavali italijansko-slovenska naveza Nives Meroi in Roman Benet, nemška profesionalna alpinistka in ledna plezalka Ines Papert ter slovenska alpinistična legenda in direktor festivala Silvo Karo. Poleg predavanj bo med 26. februarjem in 4. marcem v Ljubljani, Domžalah, Celju in Mojstrani na ogled 35 izbranih filmov o alpinizmu, plezanju, avanturi, gorski naravi in kulturi, med njimi tudi šest slovenskih.

Nives Meroi in Roman Benet sta se skupaj povzpela na vseh štirinajst osemtisočakov, vmes pa premagala Romanovo bolezen, ki je zahtevala dvakratno presaditev kostnega mozga, kar je zanju petnajsti osemtisočak. Ne le na predavanju, njuno zgodbo bo mogoče spoznati tudi v filmu Nives Meroi in Roman Benet: 14 + 1. Nemška alpinistka Ines Papert ni le ena najboljših alpinistk na svetu, v zadnjem obdobju v navezi s slovenskim alpinistom Luko Lindičem, in večkratna svetovna prvakinja v lednem plezanju, ampak tudi mama, kar pomembno zaznamuje njeno udejstvovanje v navpičnici. Protagonist zlate dobe slovenskega alpinizma Silvo Karo, eden najuspešnejših in najdrznejših osvajalcev patagonskih gora v vsej njihovi zgodovini in poleg Frančka Kneza in Janeza Jegliča – Johana član legendarnih treh mušketirjev, svojo 40-letno bogato alpinistično pot zaokrožuje tudi z letos izdano avtobiografijo Alpinist.

Nives Meroi in Roman Benet: Na vrhu. Skupaj

Pripoved se začne na zahtevni Kangčendzengi, tretji najvišji gori na svetu. To je zgodba o življenju, bolezni in osebni rasti. Leta 2009 Nives tekmuje za naslov prve ženske na svetu, ki bi stala na vseh 14 osemtisočakih. Na dvanajsti “Kangč” se kot vedno vzpenja v navezi z možem Romanom. Pod vrhom mu je slabo, ustavi se. Nives brez obotavljanja pozabi na cilj, stati mu mora ob strani. Čaka ju najtežji izziv: Roman je hudo bolan. Prve terapije ne učinkujejo, presaditev kostnega mozga ne pomaga, dolge mesece v bolnišnici čakata na upanje in vsega je videti konec, ko druga presaditev končno začne delovati. Roman živi! Ljubezen do gora nazadnje premaga bolečine. Leta 2014 preplezata Kangčendzengo, dve leti zatem Makalu, 11. maja 2017 še Anapurno. Zadnji, skupni vrh. Nives in Roman sta kot prvi par in prva naveza skupaj preplezala vseh 14 osemtisočakov; dosledno brez uporabe dodatnega kisika in brez pomoči višinskih nosačev.

Italijansko-slovenska naveza Nives Meroi in Roman Benet. (Foto: arhiv FGF)

Ines Papert: Med viharjem in tišino

Ines Papert, ena najboljših alpinistk na svetu, nas bo popeljala na vznemirljivo raziskovanje njenih raznolikih alpinističnih podvigov. Po sledeh legend se je podala v zahtevno patagonsko steno, se s sinom odpravila v kanadsko divjino in ponovila eno najtežjih mešanih smeri v visokih gorah. Podoživeli bomo njene proste vzpone v Veliki Cini in plezanje prvenstvene smeri v steni Mt. Waddingtona v Kanadi. Ines ne izbira bližnjic; s svojo železno voljo premika meje mogočega in nam vedno znova kaže, kaj pomeni biti ekstremna plezalka in mati.

Nemška alpinistka Ines Papert. (Foto: arhiv FGF)

Silvo Karo: 40 let Alpinist

Predstavnik rokenrol generacije je energijo in ritem prenesel v stene. Predanost, drznost, gorečnost in iskreno prijateljstvo je rodilo navezo treh mušketirjev – Frančka Kneza, Janeza Jegliča in Silva Kara. Velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja, Bhagirathija so najbolj zaznamovale njegovo alpinistično kariero, ki je segala od himalajskih 8000 metrov do 8a v športnem plezanju. Zvesto je sledil modernim trendom vrhunskega alpinizma, ki ga je pripeljal do light and fast. Alpinistična pot ga je vodila od romantičnih analognih sedemdesetih do drvečih digitalnih let novega tisočletja, s kmečkega podeželja do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih granitnih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp.

Protagonist zlate dobe slovenskega alpinizma Silvo Karo. (Foto: osebni arhiv)

Festival gorniškega filma že dvanajsto leto ponosno prinaša v dolino gore na velikem platnu. Letos bo gledalcem ponudil 35 filmov iz 19 držav v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura; številni so že bili nagrajeni na filmskih festivalih v tujini. V Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Mestnem kinu Metropol v Celju in Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani se med 26. februarjem in 4. marcem obeta ves teden navdihujočih zgodb posameznikov, ki premikajo meje v plezanju in alpinizmu, skrivnostnih gorskih kultur in ogroženih rivalskih vrst, veličastnih podob gora, dih jemajočih pustolovščin in močnih naravovarstvenih sporočil iz zakladnice gorskega sveta. Filme bo ocenjevala tričlanska mednarodna žirija: poljski režiser Paweł Wysoczański, tudi dobitnik številnih nagrad po svetu, direktorica Festivala gorniškega filma v Južni Koreji Billy Choi in izvrsten slovenski plezalec Andrej Grmovšek.

Med izbrano filmsko bero bo tudi šest slovenskih filmov, eden sicer v italijanski produkciji, a izdelek novinarke slovenske redakcije RAI Vide Valenčič o Nives Meroi in Romanu Benetu kot prvem paru, ki je osvojil vse osemtisočake na način by fair means (brez nosačev, v alpskem slogu, brez dodatnega kisika in brez fiksnih vrvi), z naslovom Nives Meroi in Roman Benet: 14 + 1, saj je bil njun petnajsti osemtisočak Romanova bolezen. Proti horizontu je avanturistični podvig na velikem platnu Mihe Podgornika in Ivice Kostelića o prečkanju Grenlandije na smučeh, film Zadnji ledeni lovci Rožleta Bregarja in pokojnega režiserja Jureta Breceljnika pripoveduje o izginjajoči kulturi Inuitov na vzhodni Grenlandiji, kratki alpinistični film Monike Novak Mogoče pa govori o življenju v bazi, plezanju, negotovosti, ljudeh in prijateljstvu na odpravi Aleša ČesnaUrbana Novaka in Marka Prezlja v indijsko Himalajo. Videli bomo ąe dokumentarno-igrani film Po stezi pastirjev in tekačev Petra Vrčkovnika, ki prikazuje edinstveno Veliko planino kot sožitje kulturne dediščine in športa, Odčarani kino Eve Pivač in Matjaža Pinterja pa nas popelje v tri oddaljene gorske vasi na zahodu Nepala, kjer je konec sedemdesetih let nastal slavni etnografski film Šamani slepe dežele.

Avtor: Manca Čujež; Foto: arhiv FGF, osebni arhiv Silva Kara

 

Komentarji uporabnikov
Tagi
Pokaži več