Zaradi rekordne pošiljke snega so razglasili izredne razmere in splošno mobilizacijo

Kljub temu, da pomlad že trka na naša vrata, na kar nakazujejo prvi znanilci pomladi, ki so že pokukali na plano, pa nič odveč, če pogledamo malo v preteklost, kako je bilo v tistih časih, ko so bile zime napram zadnjim časom res snežene, da je bilo veselje oziroma v primerih, ko ga je bilo preveč, pa tudi ne, saj se je takrat pod težo snega lomilo drevje, rušile so se strehe …

Odkar se izvajajo meritve vremena, so le-te zabeležile, da je bila najbolj mrzla zima v zadnjih stotih letih, leta 1928-1929, ko je zamrznilo tudi morje. Največ snega je bilo leta 1952, ko je Slovenijo dobesedno zamedlo. Snežna odeja je bila tako najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja in sicer je bila ponekod debela kar dva metra. Zimo z največ snega je v svoj objektiv ujel fotograf Peter Naglič iz Šmarce. Na fotografijah se vidi, da je prispela res ogromna pošiljka snega. Peter Naglič je takrat naredil tudi vremensko reportažo, v kateri je natančno opisal potek padavin in vremensko dogajanje.

Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 cm snega, v Bovcu, na Tolminskem 188 cm, v Novem mestu 100 cm, v Kočevskem rogu pa okoli 200 cm. Železniški in cestni promet po Sloveniji je bil popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike.

Zasneženi kanal Mlinščice v Šmarci.

Po državi so takrat razglasili izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš. Na fotografijah Petra Nagliča si lahko ogledate, kako je bilo tistega februarja v Šmarci. Bilo je potrebno čiščenje streh, saj se je marsikatera streha tudi porušila.

Peter Naglič iz Šmarce (1883-1959), je bil svoje čase svojevrsten fenomen, saj je bil kot navdušen amaterski fotograf prisoten skorajda povsod. V svoji bogati dediščini je zapustil več kot deset tisoč kakovostnih izdelanih posnetkov, ki so ohranjeni v original obliki. S svojim fotoaparatom se je dotaknil mnogo ljudi in njihovih usod, posnel pa je tudi različne dogodke, ki nam pričajo o nekdanjem času na naših tleh. Njegovi prvi posnetki so bili posneti še na steklo, kasnejši pa na filmski trak. Za odkrivanje in vzdrževanje bogate fotografske dediščine Petra Nagliča, je zaslužen njegov vnuk Matjaž Šporar iz Šmarce. 

Avtor: Avtor: Miha Ulčar; Foto: Peter Naglič (Arhiv Matjaža Šporarja, Digitalizacija SEM)
Komentarji uporabnikov