Zahvalna nedelja – praznik hvaležnosti

Vsako leto nas Cerkev povabi, da Bogu in sočloveku iz srca rečemo hvala. Po izročilu sovpada zahvalna nedelja z zaključkom jesenskega pobiranja pridelkov. Seveda pa zahvala vsebuje mnogo več. Je izraz naše odprtosti, da v življenju vidimo in priznamo Božjo dobrotljivost in želimo tako Bogu na široko odpirati vrata svojega življenja.

Danes obhajamo zahvalno nedeljo, ko se Bogu zahvaljujemo za vse prejete dobrote preteklega leta. Na koncu vseh svetih maš se je zato tudi prepevalo zahvalno pesem, s katero smo izrazili svojo hvaležnost za sadove zemlje, delo naših rok in za vse, kar napolnjuje naše življenje in medsebojne odnose. Ob prazniku zahvale smo tudi v naši cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Domžalah lahko opazili čudovito okrasitev cerkve, predvsem pred daritvenim oltarjem, za kar so poskrbeli Zajčkovi iz Štude.

Čas, v katerem živimo, pa nas na poseben način spodbuja k hvaležnosti drug za drugega prav posebej v življenju zakoncev. Zato so tudi letos na zahvalno nedeljo, pri sveti maši ob 10. uri rekli Bogu hvala za dobrote, ki jih daje vsakemu zakonskemu možu in ženi med nami. Prav posebej pa so se skupaj in naglas zahvalili s tistimi, ki so v letošnjem koledarskem letu obhajali okroglo obletnico zakona. Tako se je letos predstavilo štirinajst zakonskih parov, ki so skupaj v zakonu že pet pa vse do petinpetdeset let.

»Letošnje leto je zelo bogato obrodilo, jabolk skorajda nihče več noče vzeti. Pa tudi nad ostalim pridelkom se ne smemo pritoževati. Kakšna stvar je rodila boljše, druga mogoče malo slabše, vendar lačni ne bomo. Zato je zahvalna nedelja  povabilo za vsakega od nas, da se Bogu iz srca zahvalimo za vse prejete darove preteklega leta. Vsakdo lahko praznuje v hiši svojega srca ali v krogu svoje družine. Vse, ki ste v letošnjem  letu ne glede na kraj poroke obhajali okrogel jubilej zakonskega življenja (5, 10, 15,20, 25, 30, 40, 50 let ali več), pa vabimo, da stopite korak naprej in se pridružite skupnemu praznovanju. Z vami želi deliti veselje vsa župnija, obenem pa ste lahko znamenje in luč vsem, ki so na poti odločitve za zakon,« je pri pridigi dejal domžalski župnik mag. Klemen Svetelj.

Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Obilje nas zavede v samoumevnost. Česar imamo preveč, pogosto spregledamo kot dar, ki ga lahko tudi ne bi bilo. Zahvalna nedelja bi lahko bila hkrati tudi »obžalovalna« zaradi mnogih zapravljenih ali zavrženih dobrin. Ko se Bogu zahvaljujemo za sadove zemlje, bi obenem morali obžalovati in ga prositi za odpuščanje, da jih nismo zmogli dovolj dobro deliti z drugimi ali smo jih celo prepustili zemlji, da so zgnili. Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero.  Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.

Iskrene čestitke tudi vsem zakoncem jubilantom!

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi