Srečanje pod Slamniki – Belokranjsko prelo v Domžalah

Prelo je star belokranjski običaj, na katerem se ob zimskih večerih s pesmijo in smehom zberejo pri ročnih delih. Člani Kulturnega društva Božo Račič iz Adlešičev in Krajinskega parka Kolpa so ob belokranjski pesmi in glasbi prikazali tradicionalna domača dela (pletenje, vezenje, polstenje iz ovčje volne, preja, barvanje pisanic…) in nam s sliko, filmom in besedo predstavili in približali lepote Krajinskega parka Kolpa.

Krajinski park Kolpa se razprostira ob mejni reki Kolpi in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj. Na začetku obravnavanega območja med Učakovci in Vinico se dolina odpre proti osrednjemu Belokranjskemu ravniku in se spet zoži pri Podklancu. Tod Kolpa teče v bolj ali manj ozki dolini pod Ziljami in Preloko vse do Žuničev, kjer se dolina do Miličev še izraziteje zoži in tvori kanjon z visokimi, previsnimi skalnimi stenami izmenično na obeh bregovih. Tu reka naredi največji zasuk v svojem toku in potem naprej teče proti severu in severozahodu. Pri Fučkovcih se počasi začenja nižinski tok po ravninskem svetu aluvialnih nanosov, kjer se dolina najbolj razširi.

Mnoge obrti v Beli krajini in na Dolenjskem so se ohranile z nadaljevanjem večslojnega izročila, druge z ustvarjanjem novega (tudi s pomočjo novih tehničnih rešitev), so nadgradile obstoječe in s tem dale izdelkom uporabno vrednost v sedanjosti. S pomočjo domačih obrti in rokodelcev na območju Dolenjske in Bele krajine, ustvarjajo nova delovna mesta in ekonomsko neodvisnost ljudi, nadaljujo prepoznavnost dežele tudi preko rokodelskih obrti.

V Beli krajini so se tako ohranile številne rokodelske spretnosti:

  • ročno polstenje (filcanje) domače ovčje volne (Damelj, Vinica, Semič, Stari trg),
  • pisanje belokranjskih pisanic (Dolenjske Toplice, Vinica, Stari trg, Straža),
  • peka tradicionalnih belokranjskih slaščic (Stari trg),
  • spletanje (copatov, cekarjev, predpražnikov,…) iz koruznega ličkanja (Stopiče, Straža),
  • kuhanje oglja – vuglenke (Močile pri Starem trgu),
  • spletanje nogavic iz volne ter izdelava kopicev – papuč (Semič),
  • kuhanje domačega mila (Adlešiči),
  • izdelava pastirskega plašča iz lipovine (Žuniči),
  • izdelava pastirske piščali (Damelj),
  • predelava domačega mila (Črnomelj).

Gospa Cveta Zalokar Oražem je v svojem prefinjenem slogu vodila prireditev, vprašanjem je sledil jedrnat odgovor gostov iz Bele krajine. Šla je tudi od rokodelca do rokodelca in ga spraševala o delu, kako nastajajo izdelki. Rokodelci so ob pletenju, barvanju itd odgovarjali na vprašanja. Pevke KRESNICE PREDICE so nam zapele nekaj pesmi ob spremljavi tamburašev, ogledali smo si še film: OD LANU DO PLATNA. Po končanem večeru pod slamniki so nas še vrli Belokranjci pogostili z Belokranjsko pogačo, Tamburaši pa so še veselo igrali viže.

Zelo lep večer je bil. Hvala vsem, ki se trudite, da taki večeri napolnijo dvorano slamnikarskega muzeja.
 

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov